Page 234 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 14.12: Nevroanatomski model shizofrenije
Vir: po Kandel idr. (2000) priredila Chiara Piraino.
V tem nevroanatomskem modelu shizofrenije prefrontalni korteks običajno zavira (preko povratne inhibi-
cije) aktivnost v limbičnih območjih in dopaminergično mezolimbično pot, ki izhaja iz možganskega debla
(levo). Primarna motnja pri shizofreniji je lahko znižana aktivnost v dopaminergični mezokortikalni projekci-
ji od možganskega debla do frontalnega režnja, kar ima za posledico izgubo zaviralne povratne informaci-
je in posledično hiperaktivnost mezolimbične poti (desno).

Pri približno 20 % ljudi s shizofrenijo antipsihotiki nimajo pravega učinka, pred-
vsem ostajajo negativni simptomi. Iz tega so sklepali, da dopaminergični sistem ni
edini, ki je odgovoren za motnje pri shizofreniji. Obstajajo še serotoninska, gluta-
matna in GABA-hipoteza, ki razlagajo fiziološke vzroke shizofrenije. Vodilna pa še
vedno ostaja dopaminska hipoteza.

14.2.3.2 Shizofrenija, glutamatergični in GABA-nergični sistem
Glutamat je glavni ekscitatorni nevrotransmiter v možganih. Receptorje za gluta-
mat najdemo praktično po celih možganih. Glutamat je prekurzor nevrotransmi-
terja GABA, ki je glavni inhibitorni nevrotransmiter v možganih. Pomemben je za
učenje in spomin.
Ena od teorij predvideva, da je shizofrenija povezana s hipofunkcijo NMDA-recep-
torjev za glutamat na nekaterih GABA-nergičnih nevronih. Slednje vodi v neobi-
čajno aktivnost glumatergičnega (GLU) in GABA-nergičnega sistema.  Glej sliko
1 v Kumar idr. (2017).

NMDA-antagonisti spremenijo aktivnost dopaminergičnega sistema ter povzro-
čijo pozitivne in negativne simptome shizofrenije (dopaminski antagonisti samo
pozitivne). Primer: fenciklidin (PCP ali angelski prah) in ketamin.
Pravijo, da sta glutamat in dopamin verjetno skupaj vključena v nastanek shizofre-
nije, saj naj bi se zaradi spremenjene aktivnosti glutamatergičnega sistema

234