Page 233 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija shizofrenije

nizko afiniteto za večino vrst antipsihotikov. Tipični antipsihotiki imajo visoko afi-
niteto za receptorje D2. Dejansko je klinična uspešnost tipičnih antipsihotikov
pri bolnikih s shizofrenijo tesno povezana z afiniteto teh zdravil za receptorje D2
(shizofrenija, povezana z hiperaktivnostjo DRD2).  Glej sliko 1 v Seeman (2011).
Receptorji D2 so sorodni receptorjem D3 in D4. Ti receptorji so izraženi pred-
vsem v nevronih v strukturah caudate nucleus, putamena in nucleus accumbens.
Receptorji D2 so prisotni tudi v amigdali, hipokampusu in delih možganske skor-
je.

Atipični antipsihotiki se vežejo na receptorje D3 in D4. Najdemo jih v limbičnem
sistemu in možganski skorji, nekaj tudi v bazalnih ganglijih.

Receptorji D3 so prisotni na samih dopaminergičnih nevronih (somi in živčnih
končičih), tu delujejo kot inhibitorni avtoreceptorji (nadzor proženja nevronov
in sproščanja dopamina z akcijskim potencialom na terminalih) (Slika 14.10).
Patologijo shizofrenije razlagajo z neobičajnim delovanjem predvsem dveh od šti-
rih dopaminergičnih sistemov: mezolimbičnega in mezokortikalnega sistema (Sli-
ka 14.11). Dopaminergični mezolimbični sistem teče od ventralnega tegmentalne-
ga področja (VTA) do limbičnega sistema. Vanj spadajo nucleus accumbens, ventral
striatum, stria terminalis, amigdala in hipokampus, lateralna septalna jedra, entor-
hinal cortex, mezialni frontalni korteks in anteriorni cingulatni korteks. Prevelika
aktivacija tega sistema verjetno prevede do pozitivnih simptomov shizofrenije.
Dopaminergični mezokortikalni sistem projicira iz VTA proti neokorteksu (pred-
vsem prefrontalni korteks). Premajhna aktivacija tega sistema verjetno prevede
do negativnih simptomov shizofrenije.

Ključno vlogo pri pozitivnih simptomih igra nucleus accumbens (mezolimbični sis-
tem). Sprejema in integrira informacije dopaminergičnih nevronov iz amigdale,
hipokampusa, entorhinal area, anteriornega cingulatnega področja in delov tem-
poralnega režnja. Projicira do regije ventral palliduma, septuma, hipotalamusa,
cingulatnega korteksa in frontalnega režnja. Pozitivni simptomi so verjetno pos-
ledica prevelike DA-aktivacije tako inputa do nucleus accumbens kot outputa iz nu-
cleus accumbens.
Medtem ko velja, da so pozitivni simptomi posledica prevelike aktivacije mezo-
limbičnega, so negativni verjetno posledica prešibke aktivacije mezokortikalne-
ga dopaminergičnega sistema. Prešibka aktivacija dopaminergičnega mezokor-
tikalnega sistema naj bi bila razlog za disfunkcijo prefrontalnega korteksa. Zaradi
slednjega so moteni organizacija vedenja, motivacija, planiranje, pozornost in so-
cialno vedenje. Motnje teh vedenj definirajo negativne simptome shizofrenije.

Pri zdravih mezokortikalna DA-projekcija v prefrontalni korteks inhibira mezolim-
bično pot DA. Pri ljudeh s shizofrenijo pa te inhibicije ni zaradi prešibke aktivnosti
mezokortikalnega DA-sistema (Slika 14.12).

233