Page 231 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

biologija shizofrenije

A) C)

B) D)

Slika 14.9: Štiri glavne skupine antipsihotikov, ki se uporabljajo za zdravljenje shizofrenije
Viri: https://sl.wikipedia.org/wiki/Fenotiazin#/media/Slika:Phenothiazin.svg; https://en.wikipedia.org/wiki
/Butyrophenone#/media/File:Butyrophenone.svg; https://en.wikipedia.org/wiki/Thioxanthene#/media
/File:Thioxanthene.png; https://en.wikipedia.org/wiki/Clozapine#/media/File:Clozapine.svg.
Tipična antipsihotična zdravila – fenotiazini (A), butirofenoni (B) in tioksanteni (C) – se vežejo na dopami-
nergične receptorje D2 in imajo neželene učinke v ekstrapiramidnem sistemu, kot so suha usta ter motnje
gibanja in hoje. Atipična antipsihotična zdravila, kot je dibenzodiazepin klozapin (D), se vežejo predvsem
na dopaminergične receptorje D3 in D4 in nimajo ekstrapiramidnih stranskih učinkov.

14.2.3.1 Shizofrenija in dopaminergični sistem

Do leta 1950 shizofrenije niso znali zdraviti ali omiliti simptomov bolezni. Prvo
učinkovito zdravilo je bil klorpromazin (Slika 14.8). Leta 1951 so namreč naključ-
no odkrili, da visoke doze klorpromazina pomirijo bolnike s shizofrenijo in z bi-
polarno motnjo. Najprej so mislili, da klorpromazin deluje samo kot pomirjevalo,
vendar je leta 1964 postalo jasno, da to in druga sorodna zdravila iz razreda feno-
tiazinov umaknejo specifične učinke psihotičnih simptomov shizofrenije: omilijo
ali odpravijo blodnje, halucinacije in nekatere vrste nekoherentnega razmišljanja.
Ker večina antipsihotikov blokira receptorje za vezavo dopamina, so sklepali, da
morda presežek dopamina ključno prispeva k razvoju shizofrenije.

Te ugotovitve so privedle do razmejitev skupine zdravil, ki se zdaj imenujejo tipič-
ni antipsihotiki. To so fenotiazini (klorpromazin), butirofenoni (haloperidol) in ti-
oksanteni (angl. Thioxanthenes). Druga skupina so atipični antipsihotiki: klozapin,
risperidon in olanzapin. Atipični antipsihotiki so boljši od tipičnih antipsihotikov
pri zdravljenju negativnih simptomov (in kognitivnih motenj) shizofrenije in imajo
manj stranskih učinkov na ekstrapiramidalni sistem (Slika 14.9).
Antipsihotiki blokirajo dopaminske receptorje D1, D2, D3, D4 ali D5, zato se do-
pamin nanje ne more vezati. Receptorji D1 in D5 se nahajajo predvsem v nevro-
nih možganske skorje in hipokampusu (D1 tudi v centru caudate nucleus) ter imajo

231