Page 20 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 20

5.  Pri organizmih, ki se razmnožujejo spolno, so si potomci med seboj ra-
               zlični.
            6.  Nekatere od razlik neposredno vplivajo na sposobnost preživetja osebka
               v danem okolju.
            7.  Večina razlik je vsaj deloma dednih.
            8.  Osebki, ki so manj prilagojeni na svoje okolje, imajo manj možnosti za
               preživetje in razmnoževanje, medtem ko imajo prilagojenejši osebki večje
               možnosti za preživetje in razmnoževanje.
            9.  Osebki, ki preživijo, bodo verjetno svoje dedne lastnosti zapustili prihod-
               njim generacijam.
            10 Posledica teh pojavov so populacije, ki se počasi prilagajajo svojemu okol-
               ju. Po mnogih generacijah iz njih nastanejo ločene oblike in iz teh vrste.
            Darwin je predpostavljal, da je telo sestavljeno iz majhnih telesc, t. i. pangenov ali
            gemulov. Med spolnim občevanjem ta po krvi potujejo do spolnih organov in se
            združijo pri oploditvi, ko nastane nov organizem. Ta ima lastnosti, ki so mešanica
            lastnosti obeh starševih (angl. blending); npr., svetli lasje matere in črni očeta re-
            zultirajo v rjavih laseh otrok. Darwinova hipoteza o mehanizmu dedovanja se ime-
            nuje pangenesis. Darwin je verjel, da se lastnosti posameznika, pridobljene tekom
            njegovega življenja, dedujejo na potomce (lamarkizem ).
                                                            5
            Tudi njegov bratranec sir Francis Galton (1822–1911), matematik, geolog, geograf,
            antropolog, genetik in meteorolog, je bil zagovornik pangeneze. Galton je bil za-
            četnik samega področja vedenjske genetike. Vpeljal je metodo ocenjevanja ded-
            nosti s primerjavo eno- in dvojajčnih dvojčkov. Raziskoval je vpliv dednosti na um-
            ske sposobnosti ljudi. Leta 1869 je izdal knjigo Hereditary Genius. Naredil je prva
            rodovniška drevesa, kjer je primerjal inteligentnost svojih bližnjih sorodnikov in
            ocenil, da ta lastnost preskakuje med generacijami. Galton je bil tudi prvi, ki je
            znanstveno pristopil k raziskovanju inteligence in s tem tlakoval pot do tega, kar
            danes poznamo kot IQ. Prvi je razvil psihološke teste za oceno inteligence, ki pa so
            sicer še vedno temeljili na opazovanju posameznikovega vedenja v družbi.

            Galton je bil začetnik gibanja evgenika (angl. eugenics), ki je spodbujalo čim več-
            jo reprodukcijo ljudi z »dobrimi lastnostmi (in geni)« v prid izboljšanja prirojenih
            lastnosti človeka. Evgenika je bila v zgodovini večkrat zlorabljena kot opravičilo za
            diskriminacijo in kršitve človekovih pravic. V ZDA (na prehodu 19. v 20. stoletje) in
            Hitlerjevi nacistični Nemčiji so se posluževali praks, kot sta selektivno razmnože-
            vanje in prisilna sterilizacija ljudi, za katere so ocenili, da imajo »genske napake«,
            in celo poskušali izvajati genocid nad rasami, ki so jih imeli za manjvredne (sem
            so po njihovem mnenju poleg Židov spadali tudi Slovani in nekateri drugi narodi).
            Množične sterilizacije za vlado nezaželenih ljudi (kriminalcev, prostitutk, duševnih
            bolnikov itd.) so del zgodovine ZDA. Na prehodu 19. v 20. stoletje so v ZDA omejili
            5  Lamarkizem je miselnost, da se lastnosti, ki jih je osebek pridobil med svojim življenjem, prenesejo na
               njegove potomce. Pojav je poimenovan po francoskem biologu Jean-Baptistu Lamarcku (1744–1829).

            20
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25