Page 272 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

– Evropo in Azijo (pred 40.000 leti),
– Arabski polotok (pred 70.000 leti),
– Avstralijo in Oceanijo (pred 60.000 leti),
– Severno in Južno Ameriko (pred 25.000 leti).

16.3 Razlike med človekom in ostalimi hominidi
Človek se od drugih predstavnikov hominidov razlikuje genetsko, morfološko in
vedenjsko.

16.3.1 Genetske razlike
Človek ima 23 parov kromosomov, ostali pripadniki hominidov pa 24 parov.  Glej
sliko 3 v Pratas idr. (2015). Pri človeku sta se kromosoma 2a in 2b združila. Razlike v
1. in 18. kromosomu se kažejo kot inverzije.

Zaporedja DNK ali nukleotidno zaporedje se malo razlikuje med hominidi (Chen
in Li, 2001): primerjava nekodirajočih, neponavljajočih se zaporedij se med člove-
kom in šimpanzom kaže v razliki približno 1,2 % (1,5 nukleotidne zamenjave na sto
nukleotidov), med človekom in gorilo približno 1,6 %, med človekom in oranguta-
nom približno3 %, med človekom in opico rezus (Macaca mulatta) približno 7,5 %.
Od rezusa se vse omenjene skupine razlikujejo v podobnem obsegu kot človek.
Podobnost DNK-zaporedij med dvema naključnima človekoma je 99,5 %.

Primerjava genoma človeka in šimpanza je pokazala 95 % popolnega ujemanja
zaporedij (angl. direct aligment) (Mikkelsen idr., 2005). Genom človeka in šimpan-
za se razlikuje v povprečju v 1,2 enonukleotidne zamenjave (SNPs) na sto nukleo-
tidov. To pomeni približno 35 milijonov nukleotidnih zamenjav (substitucij). Osta-
li del razlik (3,8 %) je posledica delecij, insercij in duplikacij. Razlike so povezane
predvsem z regulacijo izražanja genov med razvojem in izgubo genov pri človeš-
ki liniji.

Primerjava transkriptoma (mRNK) je pokazala, da se človek in šimpanz bolj razliku-
jeta v transkriptomu v CNS, predvsem cerebralnem korteksu, kot npr. v transkrip-
tomu jeter (Enard, Khaitovich idr., 2002). Medtem ko je transkriptom iz CNS med
primati podoben, človekov CNS-transkriptom izrazito odstopa. To razliko pove-
zujejo s človekovimi izrazitimi kognitivnimi sposobnostmi. Naslednja pomembna
razlika je nižja stopnja izražanja transtiretina (angl. transthyretin) pri človeku. Pos-
ledica tega je drugačen metabolizem tiroidnega hormona, ki vpliva na metaboli-
zem, razvoj možganov in morfologijo lobanje.
Človek ima manj genov kot šimpanz. Po ločitvi od skupnega prednika s šimpan-
zom je človeška linija pridobila 689 genov in izgubila 80–86 genov. Od izgubljenih
je 36 genov za vohalne receptorje – mnogi geni so povezani z imunskim odzivom.
Izgubil se je tudi gen za keratin 1 (KRTHAP1), zaradi česar ima človek tanjše dlake

272