Page 273 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

evolucija človeka

in lase. Izguba gena za miozin (MYH16) je verjetno povezana z zmanjšanjem mišič-
nih vlaken in manjšimi prežvekovalnimi mišicami pri človeku (domneve, da naj bi
bilo to povezano s povečanjem lobanje in možganov).
Ocenjujejo, da ima človeški genom v primerjavi z drugimi primati veliko nukleo-
tidnih insercij (Hellen in Kern, 2015). Te so večkrat povezane z regulacijo izražanja
genov, ki so povezani z živčevjem in s senzorno percepcijo (kognicija, jezik, spo-
min) ter z zobmi (manjši podočniki, večji kočniki). Za človeka so značilne tudi šte-
vilne nove duplikacije genov (Cheng idr., 2005). Tak je npr. gen za protokadherin
(angl. protocadherin), ki je pomemben za jezikovno laterizacijo možganov.
Identificirali so tudi hitro razvijajoče se regije DNK ali t. i. human accelerated regions
(HARs) (Pollard idr., 2006). Človeška DNK ima 49 segmentov, ki so enaki pri drugih
vretenčarjih, vendar različni pri človeku. Geni teh regij so povezani z razvojem mo-
žganov, predvsem korteksa, s pokončno hojo in z razvojem oprijemalnega palca.
Pomembne so tudi mutacije, ki zaradi spremenjenega AK-zaporedja spremenijo
funkcijo nastalih proteinov. Tak primer je gen FOXP2, ki je pomemben za razvoj
govora in jezika (Enard, Przeworski idr., 2002).

16.3.2 Skeletne razlike in pokončna hoja
Glavne anatomske razlike so povezano z dvonožno hojo. Kažejo se v obliki hrb-
tenice, medenice in kosti okončin ter v položaju zatilnične odprtine (ta je na spo-
dnjem delu lobanje, in ne zadaj).  Glej sliko 4 v Pontzer (2017). 4
HRBTENICA je izvorno lokaste oblike (kifoza; v obliki črke C). Gorile in šimpanzi
imajo vratno hrbtenično krivino usmerjeno naprej (lordoza), kar omogoča po-
končno namestitev glave (občasno hodijo pokonci). Za človeka je poleg vratne
značilna tudi lordoza v ledvenem delu (oblika S), ki omogoča vzravnano držo.
 Glej sliko 3 v Le Huec idr. (2011).

PRSNI KOŠ. Nižji primati imajo lateralno sploščen prsni koš; prsni koš gorile in šim-
panza pa je sodčkaste oblike. Pri človeku je za prsni koš značilna dorzoventralna
sploščenost. Verjetno so se zaradi vzravnane drže rebra povesila navzdol. Človeški
prsni koš je širok in plitek, medtem ko je opičji ozek in globok (Slika 16.17).
MEDENICA je pri opicah ožja in globlja kot pri človeku, pri katerem je skledasto
razširjena in plitkejša.  Glej video. Široka medenica ob vzravnani drži nudi bolj-
šo oporo črevesju. Ker se pri pokončni hoji masa celotnega zgornjega dela telesa
prenese na spodnji okončine, je hrbtenica bližje kolkom. Težišče se premakne niž-
je. Križnica je širša.
Pri človeku se je zaradi obsega glave novorojenčka razširil medenični vhod (angl.
pelvic inlet ) .  Glej sliko.
4 Glej tudi Smithsonian Insitution (b. l.).

273