Page 278 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

delitev hrane, nega kožuha in tudi ustvarjanja zavezništva. Tudi pri ljudeh pogos-
to sorodniku bolj pomagamo kot tujcem.

Druga razlaga za altruistično vedenje se nanaša na dolgoročne koristi, t. i. meha-
nizem neposrednega dolgoročnega recipročnega altruizma (Trivers, 1971). Pri tem
se altruistično vedenje lahko razvije tudi med nesorodniki, če si osebki dolgoroč-
no usluge vračajo in imajo vsi vpleteni od tega korist. Za to morajo biti izpolnje-
ni trije pogoji. Vpleteni osebki morajo (1) imeti možnost pogostih interakcij in (2)
sposobnost pomnjenja preteklih izkušnj z drugimi ter (3) pomagati samo tistim, ki
pomagajo njim. Tej strategiji v teoriji iger pravimo tudi strategija »milo za drago«.
Takšno vedenje je značilno za številne primate. Tudi za nesorodnike velja, da so
5
tisti, ki drugim pogosteje negujejo kožuh, tudi sami deležni več tovrstnih uslug.
Pri šimpanzih si nesorodniki pogosteje delijo meso s tistimi, ki so kdaj delili meso
z njimi. Podobno velja za zavezništva. Takšna vedenja/odnosi vodijo oblikovanje
mreže izmenjave uslug.
Tretja razlaga altruističnega vedenja se nanaša na posredno dolgoročno reciproč-
nost (Nowak in Sigmund, 2005). Posamezniku drugi pomagajo na podlagi njego-
vega ugleda, slovesa oziroma preteklega delovanja, ki so ga drugi videli. Nekdo,
ki uživa sloves, da rad pomaga, bo deležen pomoči – vendar ne nujno od tistih, ki
jim je pomagal. Ljudje npr. veliko raje darujejo denar, če je njihovo ime objavlje-
no, kot če ostanejo anonimni. So radodarnejši, kadar vedo, da jih nekdo opazuje.
Naslednja razlaga se nanaša na razkazovanje (angl. costly signaling) in t. i. načelo
prizadetosti (angl. handicap principle). S tem, ko nekdo naredi altruistično dejanje
(se npr. vrže v reko, da bo rešil utapljajočega se človeka, čeprav s tem ogrozi same-
ga sebe), bo hkrati drugim nehote pokazal, da ima dobre kvalitete (je hraber, želi
pomagati drugim, je v dobri kondiciji). Takemu človeku bodo bolj zaupali in mu
tudi bolj pomagali. Lovci, ki so šli na nevaren lov na velike živali in tako tvegali svo-
je življenje, meso pa so delili z ostalimi, so imeli višji fitnes in večjo socialno mre-
žo (Hawkes, 2019).

Ta razlaga velja za kontroverzno, saj selekcija deluje na ravni posameznika, ne na
ravni skupine. Poleg tega lahko pride do pojava goljufov, ki ne sodelujejo. Ti nič ne
izgubijo, pridobijo pa prednosti zaradi sodelovanja drugih. Poleg tega bodo ime-
li večji reproduktivni uspeh in v nekaj generacijah zamenjali tiste z altruističnimi
geni. Goljufi vedno obstajajo, vendar le v določenem (majhnem) odstotku.

16.3.3.4 Empatija
Empatija je sposobnost čustveno razumeti, kaj čutijo drugi ljudje, videti stvari z
njihovega zornega kota in si predstavljati, kako se počutijo. Vemo, da je empa-
tije sposoben človek, indici pa kažejo na prisotnost te sposobnosti tudi pri dru-
gih vrstah. Šimpanzi se tolažijo s čohanjem (npr., ko alfa samec brez razloga udari

5 Strategijo »milo za drago« poznamo celo pri netopirjih. Vse mame hranijo vse mladiče. Če ugotovijo, da
ena goljufa, jo kaznujejo.

278