Page 277 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

evolucija človeka

kateri plodovi in kdaj so užitni ter kje jih najdejo. Vendar te sposobnosti primatov
ne ločijo bistveno od nekaterih drugih živali – ptic, glodalcev, rib. Primati izdelu-
jejo in uporabljajo orodje za lovljenje ter hranjenje, za socialno razkazovanje. Tudi
nekatere druge živalske vrste (npr. levi in volkovi) to znajo. Imajo sofisticirane lo-
vilne strategije, ki zahtevajo kooperativnost in načrtovanje.  Glej sliko 1 v Lloren-
te (2012).

16.3.3.3 Socialne sposobnosti

Pri vseh opicah vlada veliko zanimanje drug za drugega. Pozorno npr. spremlja-
jo prepire in se zanimajo za novorojenčke. Poznajo sorodstvene odnose med čla-
ni skupine in razumejo hierarične odnose med ostalimi člani skupine. Za šimpan-
ze že velja, da imajo predstavo o tem, kaj drugi mislijo oziroma vedo (teorija uma).
 Glej sliko 1 v O'Hare (2001).
Človek je še dodatno razvil družabno inteligenco: posebne spretnosti, ki nam
omogočajo intenzivnejšo komunikacijo, izmenjavo znanja in razumevanje uma
drugih. Z zanašanjem na družabno učenje postane družabna inteligenca pogoj za
pridobivanje ekološkega znanja.

Človeški otroci tako opice najhitreje prehitijo v družabni/kulturni inteligenci. V
raziskavi ( glej sliko 1 v Herrmann idr. (2007)), v kateri je sodelovalo 105 dvoletni-
kov, 106 šimpanzov in 32 orangutanov, so raziskovalci pokazali, da imajo človeš-
ki in šimpanzji otroci podobno razumevanje fizičnega sveta (npr. uporaba orod-
ja, iskanje skrite nagrade). Po drugi strani pa so človeški otroci veliko bolj kot opičji
razumeli družbeno okolje (npr. družabno učenje z demonstratorjem in sledenje
pogledu).

Del socialnega vedenja je tudi sodelovanje. Pri vzajemnih odnosih obe vplete-
ni strani pridobita, pri altruističnem vedenju pa en udeleženec nekaj izgubi zato,
da drugi nekaj pridobi. Evolucijska biologija poskuša odgovoriti, zakaj bi nekdo
zmanjšal svoj fitnes v korist drugega.
Prva razlaga se nanaša na sorodstveno (angl. kin) selekcijo. Določena lastnost se v
evoluciji dolgoročno ohrani, če so njene prednosti za prejemnika večje od slabos-
ti, ki jih prinaša tistemu, ki je altruističen. To t. i. Hamiltonovo pravilo pravi, da se
v evoluciji frekvenca določenih genov poveča, kadar je r*B > C, pri čemer je r koe-
ficient genetske sorodnosti, B dodatna reproduktivna prednost (angl. benefit), ki
jo prejme prejemnik altruističnega vedenja, C pa reproduktivna cena (angl. cost),
ki jo plača, tisti, ki je altruističen. Bolj kot sta dva sorodna (velik r), več ima altrui-
stičen posameznik od svojega vedenja (delita si gene) (Hamilton, 1964). Ne gre to-
rej več samo za reproduktivni uspeh posameznika, ampak za skupni fitnes vseh,
ki nosijo/si delijo gene (angl. inclusive fitness). Altruistično vedenje lahko razložimo
s sorodstveno selekcijo tako pri opicah kot pri ljudeh. Med opicami so opazili, da
so med bližnjimi sorodniki pogostejša altruistična vedenja, kot npr. prostovoljna

277