Page 274 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Slika 16.17: Primerjava okostij
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Human_skeletal_changes_due_to_bipedalism#/media/File:Great_ape
_skeletons_in_the_Museum_of_Zoology,_University_of_Cambridge.jpg.

EKSTREMITETE. Človeku podobne opice so brahiatorji. Imajo daljše, močneje raz-
vite zgornje okončine; podlakti so daljše od nadlakti.  Glej video. Človek ima
močneje razvite noge. Zgradba noge omogoča dolgotrajno stanje, hojo in tek ob
manjši porabi energije.

STOPALO. Primati za razliko od človeka nimajo oprijemalnih stopal. Zgradba člo-
vekovega stopala omogoča čvrsto stojo, saj je značilna močno razvita petnica, pa-
lec je najmočnejši prst (točka zadnjega stika s podlago ob koraku). Vzdolžna in
prečna obokanost daje stopalu sposobnost amortizacije ter elastičnost.
NAMESTITEV LOBANJE se med hominidi razlikuje ( glej sliko) glede na položaj,
kjer je foramen magnum. Hrbtenica šimpanza se zadaj poveže z lobanjo in drži gla-
vo pod kotom. Hrbtenica zgodnjih homininov je bila povezana z lobanjo spodaj in
je stabilizirala glavo pri pokončni hoji. Hrbtenica današnjega človeka se povezuje z
lobanjo pod in blizu središča, pri čemer glavo trdno drži pokonci.

Vzravnanost in dvonožna hoja sta filogenetsko mladi pridobitvi, ki imata pozen
razvoj tudi v ontogenetskem razvoju modernega človeka. Novorojenčki namreč
še nimajo hrbteničnih lordoz, imajo sodčkast prsni koš, dobro gibljiv palec na nogi
in ploska stopala.
Bipedalna hoja se je verjetno razvila/ohranila kot odgovor na podnebne spre-
membe. Zadnje približno tri milijone let se je podnebje ohlajalo, tropski gozd se
je umaknil, razširile so se savane in puščave. Gozd, kjer so živeli hominidi, ni več

274