Page 276 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 276

tveganje za razvojne in psihiatrične motnje. Investicija v drag organ se obrestuje
            samo pri dolgoživih živalih. Obstajati morajo zelo pomembne evolucijske pred-
            nosti velikih možganov.


            16.3.3.1 Evolucija inteligence
            Poznamo dva indikatorja kognitivnih sposobnosti: (a) velikost možganov glede na
            velikost telesa ( glej sliko v Dunbar (1998)) in (b) velikost evolucijsko nove skor-
            je velikih možganov (angl. neocortex) glede na velikost celotnih možganov.  Glej
            sliko v Dunbar (1998).

            Funkcije neokorteksa so senzorna zaznava, oblikovanje motoričnih aktov, prostor-
            ska orientacija, zavest, jezik, socialne spretnosti ipd. Neokorteks predstavlja velik
            del prefrontalnega korteksa pri človeku.
            V razvoju pravih opic (Anthropoidea) pride do nadaljnjega povečanja možganov,
            predvsem neokorteksa. Za razliko od sorodnih vrst se začnejo zanašati na vid.
            Obstajajo tri hipoteze, ki poskušajo razložiti razvoj inteligence pri pravih opicah.
            1)  Ekološka hipoteza: Prave opice se večinoma prehranjujejo s sadjem, z
               oreški in s koreninami. Ker so zreli sadeži kompleksno razporejeni v času
               in prostoru, je potrebnega več učenja in načrtovanja ter boljši spomin. Da
               pridejo do oreškov in korenin, ki so bogat vir proteinov in energije, je po-
               trebna zahtevna tehnika. Ta hipoteza velja za gorile in šimpanze, saj živi-
               jo v manjših skupinah kot večina drugih opic. Uporabljajo pa zapletenejše
               tehnike hranjenja kot drugi primati. Npr., gorske gorile jedo večinoma ras-
               tline s trni ali trdo lupino, za kar je potrebno zapleteno zaporedje korakov.
               Šimpanzi uprabljajo orodje: vejice za lovljenje termitov, kamni kot kladiva
               za oreške.
            2)  Socialna inteligenca: Prave opice so zaradi pritiska plenilcev združujejo v
               skupine, v katerih je zaradi povečane tekmovanosti prišlo do formiranja
               koalicij, izmenjave uslug, vzpostavitve hierarhije itd. V večji skupini je za
               ohranjanje vezi in sledenje odnosom med člani skupine potrebno učen-
               je in načrtovanje. Pri vrstah, ki živijo v večjih skupinah ( glej sliko v Dun-
               bar (1998)), in vrstah, ki pogosteje uporabljajo načrtno prevaro, je razmer-
               je med velikostjo neokorteksa ter velikostjo celotnih možganov večje.
            3)  Vedenjska fleksibilnost: Naravna selekcija daje prednost inovativnosti (spos-
               obnost reševati nove probleme) in družabnemu učenju (zmožnost učen-
               ja od drugih). Oboje je povezano s povečevanjem neokorteksa. Vedenjska
               flek sibilnost omogoča reševanje tako ekoloških kot družabnih problemov.


            16.3.3.2 Kognitivne sposobnosti
            Primati imajo kognitivni zemljevid, ki jim omogoča, da optimizirajo poti med viri
            hrane. Npr., makaki v Indoneziji živijo v gozdu s 700 vrstami sadnih dreves – vejo,

            276
   271   272   273   274   275   276   277   278   279   280   281