Page 276 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

tveganje za razvojne in psihiatrične motnje. Investicija v drag organ se obrestuje
samo pri dolgoživih živalih. Obstajati morajo zelo pomembne evolucijske pred-
nosti velikih možganov.

16.3.3.1 Evolucija inteligence
Poznamo dva indikatorja kognitivnih sposobnosti: (a) velikost možganov glede na
velikost telesa ( glej sliko v Dunbar (1998)) in (b) velikost evolucijsko nove skor-
je velikih možganov (angl. neocortex) glede na velikost celotnih možganov.  Glej
sliko v Dunbar (1998).

Funkcije neokorteksa so senzorna zaznava, oblikovanje motoričnih aktov, prostor-
ska orientacija, zavest, jezik, socialne spretnosti ipd. Neokorteks predstavlja velik
del prefrontalnega korteksa pri človeku.
V razvoju pravih opic (Anthropoidea) pride do nadaljnjega povečanja možganov,
predvsem neokorteksa. Za razliko od sorodnih vrst se začnejo zanašati na vid.
Obstajajo tri hipoteze, ki poskušajo razložiti razvoj inteligence pri pravih opicah.
1) Ekološka hipoteza: Prave opice se večinoma prehranjujejo s sadjem, z
oreški in s koreninami. Ker so zreli sadeži kompleksno razporejeni v času
in prostoru, je potrebnega več učenja in načrtovanja ter boljši spomin. Da
pridejo do oreškov in korenin, ki so bogat vir proteinov in energije, je po-
trebna zahtevna tehnika. Ta hipoteza velja za gorile in šimpanze, saj živi-
jo v manjših skupinah kot večina drugih opic. Uporabljajo pa zapletenejše
tehnike hranjenja kot drugi primati. Npr., gorske gorile jedo večinoma ras-
tline s trni ali trdo lupino, za kar je potrebno zapleteno zaporedje korakov.
Šimpanzi uprabljajo orodje: vejice za lovljenje termitov, kamni kot kladiva
za oreške.
2) Socialna inteligenca: Prave opice so zaradi pritiska plenilcev združujejo v
skupine, v katerih je zaradi povečane tekmovanosti prišlo do formiranja
koalicij, izmenjave uslug, vzpostavitve hierarhije itd. V večji skupini je za
ohranjanje vezi in sledenje odnosom med člani skupine potrebno učen-
je in načrtovanje. Pri vrstah, ki živijo v večjih skupinah ( glej sliko v Dun-
bar (1998)), in vrstah, ki pogosteje uporabljajo načrtno prevaro, je razmer-
je med velikostjo neokorteksa ter velikostjo celotnih možganov večje.
3) Vedenjska fleksibilnost: Naravna selekcija daje prednost inovativnosti (spos-
obnost reševati nove probleme) in družabnemu učenju (zmožnost učen-
ja od drugih). Oboje je povezano s povečevanjem neokorteksa. Vedenjska
flek sibilnost omogoča reševanje tako ekoloških kot družabnih problemov.

16.3.3.2 Kognitivne sposobnosti
Primati imajo kognitivni zemljevid, ki jim omogoča, da optimizirajo poti med viri
hrane. Npr., makaki v Indoneziji živijo v gozdu s 700 vrstami sadnih dreves – vejo,

276