Page 275 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 275

evolucija človeka

            nudil varnosti pred velikimi plenilci. Prednost pokončne drže je ta, da lahko v od-
            prti krajini prej in dlje zaznamo nevarnost. Zaradi vzravnane drže smo videti večji
            in strašnejši. Pokončna hoja tudi osvobodi roke, ki lahko služijo za nabiranje hrane,
            nošenje, izdelavo orožja in orodja. Omogoča hitrejše in energetsko učinkovitejše
            gibanje po odprtem prostoru ter boljši pregled okolice.

            S pokončno držo in hojo pa smo pridobili tudi specifična obolenja, kot so bolečine
            v vratnem in ledvenem delu (lordoze), poškodbe medvretenčnih ploščic, ploska
            stopala in krčne žile.
            OBLIKA LOBANJE. Za razliko od šimpanza in zgodnjih hominidov ima človek ra-
            ven obraz ( glej sliko 2 v Carrier in Morgan (2015)) – manjša obremenitev okcipi-
            talnih kondilov (stik z atlasom), ki morajo nositi glavo, mandibula je tanjša in šib-
            kejša, zobje postajeno manjši. Manjši nadočesni oboki omogočajo rast možganov.
            Pri človeku je možganski del lobanje večji kot obrazni del. Foramen magnum se
            premakne na spodnjo stran lobanje, kar omogoča navpično lego lobanje na hrb-
            tenici.


            16.3.3 Možgani in inteligenca

            Ko so se zgodnji ljudje soočili z novimi okoljskimi izzivi in postali večji, so se razvi-
            li tudi večji in zapletenejši možgani, ki lahko obdelajo in shranijo veliko informacij.
            To je zgodnjim ljudem dajalo prednost pri njihovih družbenih stikih in soočenju
            z neznanimi habitati. V času človeške evolucije se je velikost možganov potrojila.
            Sodobni človeški možgani so največji in najzapletenejši med primati.  Glej sliko
            2 v Fiedrich idr. (2021).
            Ontogenetski razvoj možganov pri človeku se razlikuje od razvoja pri drugih žive-
            čih primatih in prinaša tudi druge ontogenetske razlike. V primerjavi z mnogimi
            drugimi sesalci imajo primati v splošnem počasen razvoj in dolgo življenje, kar je
            še izraziteje pri človeku. Za človeka sta značilna dolga nosečnost in odraščanje do
            spolne zrelosti.  Glej sliko 1 v Leigh (2001).

            Velikost možganov se ljudem bistveno poveča v prvih letih po rojstvu.  Glej sliki
            3 in 4. Šimpanzom se rast ustavi veliko prej.

            Prednost velikih možganov v evoluciji človeka je utemeljena s klimatskimi nihanji
            pred 800.000 do 200.000 leti. Hipoteza pravi, da so preživeli tisti, ki so jim možgani
            omogočili prilagoditev na nepredvidljivo podnebje.  Glej sliko 2.
            Prednosti velikih možganov vključujejo zmožnost učenja, vedenjsko fleksibilnost,
            sposobnost prilagajanja na spremembe v okolju. To posledično vodi v zmanjšano
            umrljivost in večji reproduktivni uspeh.
            Slabosti velikih možganov se nanašajo na težek porod zaradi velike glave novoro-
            jenčka.  Glej sliko 1 v Trevathan (2015). Možgani so drag organ, saj porabijo 20 %
            metabolne energije (predstavljajo pa le 2 % telesne teže). Poleg tega povečujejo

                                                                               275
   270   271   272   273   274   275   276   277   278   279   280