Page 33 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33

popravki in dodatki mendlovih zakonov dedovanja

                                      X-linked dominant

                  Unaffected            Affected   Affected            Unaffected
                    father              mother      father               mother






                     X Y                  X X        X Y                  X X











                 X Y     X  X         X  Y    X  X  X  Y  X X         X  Y    X X
                 Unaffected  Affected  Affected  Unaffected  Unaffected  Affected  Unaffected  Affected
                   son    daughter  son   daughter  son   daughter  son   daughter
                              Unaffected                      Unaffected
                              Affected                        Affected
                  Note: some X-linked dominant disorders are embryonic lethal in males, and most affect females less severely.

              Slika 3.2: Na X-vezano dominantno dedovanje
              Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/X-linked_dominant_inheritance#/media/File:X-linked_dominant.svg.
              Na zgornji sliki je prikazano dedovanje, kjer je oče nosilec mutacije na X-kromosomu. Dedovanje v tem pri-
              meru prizadane vse hčere, vendar nobenega od sinov. Spodnja slika prikazuje primer, kjer ima mati muta-
              cijo na enem X-kromosomu. Verjetnost za obolenje/motnjo zaradi te mutacije je pri otrocih obeh spolov
              50-odstotna.

            prizadene strukturne beljakovine ali receptorje. Primer avtosomne recesivne mo-
            tnje sta cistična fibroza in srpastocelična anemija; primer avtosomne dominantne
            motnje sta Huntingtonova bolezen in sindrom policističnih ledvic (Slika 3.1).

            Znaki, katerih zapis se nahaja na spolnih kromosomih, imajo nekoliko poseben
            način dedovanja, saj ima ženski spol v gametah spolni kromosom X, moški pa bo-
            disi kromosom X ali Y. Ločimo na kromosom X vezane recesivne in dominantne
            motnje. Na kromosom X vezane recesivne motnje se izrazijo pri hčerah, ko sta
            mutirana oba alela na spolnih kromosomih, in vedno pri sinovih, ko je mutiran
            alel na X-kromosomu, ker imajo moški za razliko od žensk samo en kromosom X.
            Posledično sinovi pogosteje zbolevajo za na kromosom X vezanimi recesivnimi
            motnjami kot hčere. Na kromosom X vezane dominantne motnje se izrazijo, ko
            je mutiran vsaj en alel na kromosomu X. V primeru na kromosom X vezanih do-
            minantnih motenj torej moški redkeje zbolijo kot hčere. Na kromosom X vezane
            recesivne motnje so npr. barvna slepota, hemofilija in mišična distrofija; primer

                                                                                 33
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38