Page 35 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35

popravki in dodatki mendlovih zakonov dedovanja

            na kromosom X vezane dominantne motnje je cerebroatrofična hiperamonemija
            (Rettov sindrom ). Glej sliki 3.2 in 3.3.
                          4
                                       5
            Poznamo tudi na kromosom Y  vezane motnje, katerih dedovanje imenujemo ho-
            landrično. Takih primerov je pri patologijah malo, npr. Swyerjev sindrom  in kam-
                                                                           6
            pomelija  (obe stanji vezani na gen SRY).
                    7
            3.2 Dedovanje, vezano na mitohondrij
            Mendlova načela dedovanja temeljijo na tem, da so geni na kromosomih v jedru
            celice. Vendar v celici genetski material ni samo v jedru, ampak tudi v mitohondri-
            ju (živali) in kloroplastih (rastline). Vsak človekov mitohondrij ima približno 16.000
            nukleotidov, ki kodirajo 37 genov na mitohondrijski DNK (mtDNK). Dedovanje ci-
            toplazemskih genov se razlikuje od dedovanja nuklearnih, saj običajno vsa cito-
            plazma v zigoti izhaja iz ene gamete (pri človeku jajčne celice). Mitohondriji se de-
            dujejo od le enega starša. Pri človeku potomec mitohondrijsko DNK deduje samo
            od mame. Če so tu mutacije, pride do motenj. Primer je Leberjeva hereditarna op-
            tična nevropatija. 8


            3.3 Vezano dedovanje
            Če so geni za različne znake blizu skupaj na istem kromosomu, t. i. vezani geni
            (angl. linkage genes), njihovi aleli med rekombinacijo pogosto ostanejo/se prene-
            sejo skupaj. Bolj kot so narazen, večja je možnost, da se bodo med rekombinacijo
            genov prenesli neodvisno.


            3.4 Dopolnitve zakona dominantnost in recesivnosti
            3.4.1 Nepopolna dominantnost (intermediarno križanje)
            V nekaterih primerih potomci kažejo lastnosti, ki so mešanica lastnosti znakov v
            starševski generaciji (angl. blending). Primer: rdeč nagelj (RR) x bel nagelj (bb) –
            nekateri potomci so roza. Na podoben način se deduje struktura las; homozigo-
            4  Rettov sindrom je razvojnonevrološka motnja, pri kateri pride do upada psihomotoričnega razvoja z iz-
               gubo smiselne uporabe rok, hoje in govorne komunikacije. Pojavijo se epileptični napadi in stereotipni
               gibi rok. Pride tudi do motenj dihanja v budnosti.
            5  Y-vezane lastnosti imajo samo moški, vzorec dedovanja je drugačen. Vsi moški potomci dedujejo Y-ve-
               zane lastnosti od očeta. Dve tretjini Y-kromosoma pri človeku je iz heterokromatina – kratkih zaporedij
               DNK, ki se ponavljajo. Ena tretjina pa je iz evkromatina z zelo malo genov. Y- vezani markerji se uporab-
               ljajo pri sorodstvenih raziskavah pri moških.
            6  Swyerjev sindrom je motnja, pri kateri imajo XY-osebki ženske zunanje genitalije z normalno maternico
               in jajcevodom, a nimajo funkcionalnih gonad. Značilna je mutacija gena SRY, ki »daje navodila« za razvoj
               testisov.
            7  Kampomelija je prirojena skletna displazija z ukrivljenostjo stegnenice in golenice, s facialno dismorfijo
               in z malformacijami notranjih organov, ki se pri večini novorojenčkov konča smrtno.
            8  Pri Leberjevi dedni optični nevropatiji pride do degeneracije ganglijskih celic mrežnice in njihovih akso-
               nov, kar vodi do akutne ali subakutne izgube vida; prizadene predvsem mlade odrasle moške. Ta mot nja
               je običajno posledica ene od treh točkovnih mutacij mitohondrijske DNK.

                                                                                 35
   30   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40