Page 37 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

popravki in dodatki mendlovih zakonov dedovanja

3.5 Interakcije med genskimi produkti
Med razvojem se geni pogosto izražajo v določenem časovnem zaporedju, nji-
hovi produkti delujejo sinergistično, antagonistično ali komplementarno. Kadar
dva ali več genov iz različnih lokusov vpliva na izražanje istega fenotipskega zna-
ka (npr. barva dlake), imajo produkti teh genov lahko med seboj kompleksne inte-
rakcije. Če se učinki genov iz različnih lokusov preprosto ne seštejejo, govorimo o
epistazi. Dominanca je nelinearna interakcija med aleloma istega lokusa, epistaza
pa nelinearna interakcija med produkti alelov različnih lokusov. Epistaza je interak-
cija med produkti genov, ki so na različnih lokusih in kodirajo isti fenotipski znak.
Epistaza se odvija na ravni fenotipa, saj gre za interakcijo med produkti genov.
Epistaza ima več mehanizmov delovanja. Mi bomo omenili tri: (1) interakcija med
9
produkti dveh ali več lokusov vpliva na nastanek nove fenotipske lastnosti; (2) pro-
dukt enega lokusa maskira učinek produkta drugega lokusa; (3) produkt enega lo-
kusa spremeni učinek produkta drugega lokusa.
1) Interakcija med produkti dveh ali več lokusov vpliva na nastanek nove
fenotipske lastnosti
Primer je oblika rože pri petelinih, ki jo kodirata dva lokusa: R (rožasta obli-
ka) in G (grahasta oblika). R je dominantni alel, r je recesivni alel; G je dom-
inantni alel, g je recesivni alel. Za oba lokusa je značilna kompletna dom-
inanca. Dominantna alela R in G sta kodominantna in določata orehasto
obliko rože, recesivna alela na obeh lokusih kodirata enojno rožo. Posle-
dično dobimo štiri fenotipe. Nov fenotip nastane ob interakciji obeh dom-
inantnih alelov na obeh lokusih in ob interakciji obeh recesivnih alelov na
obeh lokusih.
Rrgg ali RRgg: rožasta oblika

rrGg ali rrGG: grahasta oblika
RrGg ali RRGg ali RrGg ali RRGG: orehasta oblika
rrgg: enojna roža
2) Produkt enega lokusa maskira učinek produkta drugega lokusa

Produkt gena A (lokus 1) lahko maskira produkt gena B (lokus 2). Prvega
imenujemo epistatičen, drugega pa hipostatičen gen. Glede na to, ali je
epistatični alel recesiven ali dominanten, ločimo recesivno in dominantno
epistazo.
Pri recesivni epistazi produkt recesivnih alelov a (recesivni homozigot –
aa; epistatičen gen) maskira učinek lokusa B (hipostatičen gen); produkt
dominantnega alela A (v primeru heterozigota – Aa ali dominantnega ho-
mozigota – AA; epistatičen gen) NE maskira učinka lokusa B (hipostatičen
gen). Primer je dedovanje barve dlake pri zlatih prenašalcih, kjer je lokus E
9 Dodatna literatura: Miko (2008a).

37