Page 38 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38

epistatičen, lokus B pa hipostatičen. Lokus B kontrolira količino melanina
               (črna: Bb ali BB, rjava: bb). Lokus E nadzira, ali se bo produkt gena B izrazil
               v dlaki: ee določa, da se melanin ne bo odložil v dlaki (bela, rumena), Ee ali
               EE pa določata nalaganje melanina v dlaki (rjava ali črna dlaka). Glede na
               genotip dobimo štiri možnosti:

              BbEe ali BBEe ali BbEE ali BBEE: črna dlaka
              bbEe ali bbEE: rjava dlaka
              Bbee ali BBee: rumena dlaka
              bbee: bela dlaka

              Pri dominantni epistazi produkt dominantnega alela A (heterozigot Aa
               ali dominantni homozigot AA; epistatičen gen) maskira učinek lokusa B
               (hipostatičen gen). Primer je barva buč, kjer lokusa W in Y nadzirata bar-
               vo plodov. Lokus W je epistatičen, lokus Y pa hipostatičen. Heterozigot ali
               dominantni homozigot na lokusu W (Ww ali WW) kodira belo barvo, rece-
               sivni homozigot na lokusu W (ww) pa obarvane plodove. Heterozigot in
               dominantni homozigot na lokusu Y (Yy ali YY) kodirata rumene plodove,
               recesivni homozigot na lokusu y (yy) pa zelene plodove. Dobimo tri kom-
               binacije:

              WwYY ali WWYY ali WwYy ali WWYy ali WWYy: bela barva
              wwYy ali wwYY: rumena barva
              wwyy: zelena barva
            3)  Produkt enega lokusa spremeni učinek produkta drugega lokusa
            Še ena vrsta epistaze je, ko produkt enega gena spremeni učinek produkta dru-
            gega gena – vendar ga fenotisko ne prikrije. Npr., pri konjih gen E določa, ali bo
            barva dlake živali rdeča ali črna; dominantni alel E proizvaja črni pigment v dlaki,
            medtem ko recesivni alel e proizvaja rdeč pigment. Vsi konji z genotipom ee so to-
            rej rdeči, vendar obstaja veliko različnih vrst rdečih konj. Te razlike obstajajo zara-
            di delovanja genov za modifikacijo (epistaze).

            Eden takšnih genov za modifikacijo se imenuje C. Gen C ima dva alela: C  in C. Alel
                                                                          Cr
            C  razredči rdeče v rumeno v heterozigotnem stanju in rdeče v rumenkasto v ho-
             Cr
            mozigotnem stanju. Po drugi strani alel C nima učinka redčenja na barvo dlake.
            Tako so konji z genotipom eeCC kostanjeve barve in imajo rdečkasto rjavo dlako,
            rep in grivo. Nasprotno pa so konji z eno kopijo alela C  (genotip eeCC ) palomi-
                                                            Cr
                                                                          Cr
            no barve (tj. imajo zlato dlako z belo grivo in repom), medtem ko so konji z dve-
            ma kopijama alela C  (genotip ee C  C ) cremello barve (bele ali kremne barve).
                                           Cr
                              Cr
                                              Cr
            Primer: barva dlake pri konjih
            Ee ali EE: črna dlaka
            ee: rdeča dlaka

            38
   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43