Page 80 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

6.3 Novejša dognanja o vplivu okolja na vedenje
6.3.1 Vpliv ločenega okolja (individualnega okolja)

Novejša dognanja o vplivu okolja na vedenje kažejo na relativno majhen vpliv sku-
pnega okolja na fenotipsko podobnost sorodnikov. Tako je podobnost vedenj-
skih lastnosti med posamezniki iz iste družine po navadi posledica podobnosti
genskega zapisa, precej manj na fenotipsko podobnost med njimi vpliva skup-
no okolje. Tudi znotraj družinskega okolja ima namreč vsak posameznik svoje lo-
čeno (individualno) okolje. K temu prispevajo vrstni red rojstva, spol, odnosi med
sorojenci, bolezni, nesreče, dojemanje vzgoje, dojemanje družinskih dogodkov
ipd. Raziskave kažejo, da sorojenci različno doživljajo iste dogodke v družini (razli-
ke v dojemanju oziroma percepciji), npr. v primeru ločitve staršev. Posamezni čla-
ni družine imajo celo različen pogled na odnose s sorojenci in na odnose s starši
(Daniels in Plomin, 1985). Skupno okolje malo vpliva na podobnosti v npr. razvoju
osebnosti, psihopatologij in alkoholizma.
K variabilnosti vedenja okolje praviloma prispeva 50 % variabilnosti – največ pred-
vsem ločeno okolje. Četudi sorojenci obiskujejo isto šolo, imajo tam različne od-
nose s prijatelji, sošolci in z učitelji, imajo različna izkustva ipd. Tudi vpliv ločenega
okolja na podobnost med fenotipi se s starostjo spreminja. Ločeno okolje vpliva
npr. na razvoj psihopatologij, osebnosti in kognitivnih sposobnosti v točno dolo-
čenih letih. Eno od takih občutljivih obdobij je npr. puberteta.
Naslednje pomembno spoznanje je, da med okoljem in genotipom obstaja korela-
cija (soodvisnost). Z drugimi besedami, osebki z določenimi genskimi predispozi-
cijami (dovzetnostmi) si sami poiščejo okolje, ki favorizira razvoj njihovih predispo-
zicij (koncept nature of nurture). Genska predispozicija torej vpliva na to, kakšnemu
okolju in katerim izkušnjam se bo posameznik verjetneje izpostavil. Raziskave celo
kažejo na korelacijo med razlikami v genotipu in razlikami v izkušnjah. Genotip
vpliva na oblikovanje okolja in doživetje izkušenj, kot so družinsko okolje (vzgoja,
odnosi, ločitve), partnerski odnosi, delovno okolje, nesreče, odnosi s prijatelji itd.

6.3.2 Soodvisnost (korelacija) med okoljem in genotipom
Posamezniki z določenimi genetskimi nagnjenji (predispozicijami) si sami poišče-
jo okolje, ki daje prednost (favorizira) razvoju njihovih nagnjenj (koncept nature of
nurture). Ločimo med tremi vrstami korelacij med genotipom (G) in okoljem (O).
1. Aktivna korelacija med G in O
Osebek z določenimi genetskimi nagnjenji poišče (izbere) dražljaje, ki vplivajo na
ekspresijo teh genov. Primer: otrok s predispozicijo za družabnost se bo vklopil v
skupino otrok; otrok, ki ima predispozicijo samotarja, se bo raje igral sam.
2. Reaktivna soodvisnost (korelacija) med G in O

80