Page 88 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

vrednost znaka v starševski populaciji, X = povprečna vrednost znaka v skupi-
1
ni izbrani za parjenje, X = povprečna vrednost znaka pri potomcih. Glej sliko 6.5.
2
Vaja

6.4. V izvirni populaciji so ribe v povprečju dolge 15 cm (X0). Izlovili smo ribe, ki
so bile dolge vsaj 17 cm (X1), in jih razmnožili. Kakšna je povprečna dolžina rib v
naslednji generaciji, če smo v selekciji realizirali 50 % razlike (h2)?

h2 = (X2 – X0)/(X1- X0)

0.5 = (x-15)/(17-15)
X = 16 cm

6.4.4 Raziskave dednosti s pomočjo parjenja v sorodstvu
(angl. inbred line studies)
Najpogostejše so raziskave dednosti s pomočjo parjenja v sorodstvu (angl. inbred
line studies), kjer parijo genetsko sorodne osebke vsaj 20 generacij oziroma dok-
ler niso genetsko skoraj popolnoma identični. Pri slednjih lahko preučujejo, kako
se genetsko različne linije razlikujejo v vedenju in kakšen je vpliv okolja na izraža-
nje fenotipskih lastnosti pri genetsko čistih linijah. Če se živali različnih linij vedejo
različno (znotraj linije pa podobno), to kaže na vpliv genetike na to vedenje. Pred-
vsem so taki pristopi pogosti pri preučevanju vedenja glodavcev, poznamo npr.
več 100 genetsko čistih linij (t. i. inbred) miši.
Težave parjenja v sorodu so povezane s kopičenjem homozigotov s škodljivimi re-
cesivnimi aleli. Pri ljudeh se posledice kažejo kot manjša plodnost, smrtnost ob
rojstvu, nesimetričnost obraza, imunske pomanjkljivost itd. Nazorne posledice so
bile vidne v človeški zgodovini, npr. zaradi poroke bratrancev in sestričen v kra-
ljevskih družinah. Podobno se še danes dogaja na otokih. Za otoške prebivalce
6
je značilna visoka stopnja genetske izolacije, krvnega sorodstva in reprodukci-
je znotraj krvnega sorodstva. Primeri so mljetska bolezen (it. mal de Meleda) na
Mljetu, dedna pritlikavost na Krku, družinsko pogojena učna nesposobnost na Su-
sku (5-krat večja kot drugje na Hrvaškem) in družinsko pogojen rak na jajčnikih na
Lastovem.

Zanimiv je tudi primer amišev, kjer se med seboj poročajo potomci, ki izvirajo iz vse-
ga skupaj 200 ljudi. Majhen genski sklad (angl. gene pool) ima za posledice številne
motnje, npr. dvarfizem, metabolne motnje, imunsko pomanjkljivost itd. Pojavu re-
čemo ustanoviteljev učinek (angl. founder effect), tj. izguba genske variabilnosti, ki
se pojavi, ko se majhno število posameznikov iz širše populacije preseli in ustanovi
novo populacijo osebkov, ki ima drugačno frekvenco alelov kot izvorna populacija. 7

6 Primer: Habsburžani: Thulin (2019) ter Ceballos in Álvarez (2013).
7 Primer amišev: Tedx Talks (2014).

88