Page 87 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

ocenjevanje dednosti

Koeficient regresije je ocena dednosti, ki nam pove, koliko k variabilnoti fenotipa
prispeva variabilnost genskega zapisa.
Nadalje lahko uporabimo oceno dednosti z analizo ponovljivosti vedenja. Pri tem
vedenje osebkov večkrat opazujemo v enakih pogojih okolja. S pomočjo korelacij-
ske statistike ali mešanih modelov izračunamo ponovljivost vedenja. Bolj ko se po-
tomci različnih staršev konsistentno razlikujejo med seboj, večji delež vedenjske-
ga vzorca lahko pripišemo dednim oziroma genetskim dejavnikom.
Nadalje dednost ocenjujemo z analizo varianc. Če je varianca v vedenju znot-
5
raj družine manjša kot varianca v vedenju med družinami, ima genetska variabil-
nost značilen (signifikanten) vpliv na variabilnost vedenja. Če je varianca v vede-
nju znotraj družine večja ali enaka varianci v vedenju med družinami, je genetski
vpliv neznaten.

6.4.3 Ocene dednosti s selekcijskimi raziskavami
Pri živalih si za oceno dednosti lahko pomagamo še z drugimi pristopi. Dednost
lahko ocenimo tudi preko selekcijskih raziskav: h = (X – X )/(X – X ); X = povprečna
2
0
2
1
0
0

Slika 6.5: Primer računanja dednosti pri selekcijskih raziskavah
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Heritability#/media/File:Response_to_selection.jpg.
Moč selekcije = S (X1 – X0), R = odziv na selekcijo (X2 – X0), h2 = R/S.

5 Analiza variance oziroma ANOVA se nanaša na statistične modele, s katerimi skupno varianco med mno-
žicami podatkov razdelimo na posamezne komponente; navadno preverimo, ali so razlike med vzorci
večje od razlik znotraj vzorcev.

87