Page 84 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84

Podobnost med biološko nesorodnimi družinskimi člani je posledica podobne-
            ga skupnega okolja.

            To nam omogoča natančnejše ločeno merjenje vpliva okolja in vpliva genetike.
                                                                 2
            Podobnost fenotipa z biološkimi starši izračunamo kot r = A /2, podobnost feno-
                                                             b
                                                    2
                                                            2
                                         2
            tipa s krušnimi starši pa kot r = C . Iz formule A  + C + E  = 1 tako lahko izračunamo
                                                        2
                                     n
            še vpliv individualnega okolja kot E .
                                           2
            Metoda ima svoje pomanjkljivosti, saj ne upošteva vplivov prenatalnega okolja. Po-
            leg tega so raziskave zaradi majhnega števila posvojenih otrok nereprezentativne.
            Primer
            Merili smo podobnost v višini telesa med biološkimi očetom in otrokom (ko ži-
            vita skupaj), biološkimi očetom in otrokom (ko živita ločeno) ter posvojencem in
            njegovim krušnim očetom. Dobili smo sledeče rezultate: podobnost med bio-
            loškim očetom in otrokom, ki živita skupaj: r = 0,47; podobnost med biološkim
            očetom in otrokom, ki živita ločeno: r = 0,42; podobnost med posvojencem in
            njegovim krušnim očetom: r = 0,05.
                 2
            r =A /2 = 0,42
             b
            A  = 0,84
              2
                 2
            r =C = 0,05
             n
              2
            A  + C  + E  = 1
                     2
                  2
            E  = 0,11
             2
            6.4.1.3 Ocene dednosti s pomočjo raziskav dvojčkov
            Ocene dednosti s pomočjo raziskave dvojčkov imajo naslednje predpostavke.
            Enojajčni oziroma monozigotni dvojčki (MZ) imajo ves genski zapis (100 %) enak
            in imajo zelo podobno skupno okolje. Razlike v fenotipu so tako posledica različ-
            nih izkušenj in ločenega okolja. Dvojajčni oziroma dvozigotni dvojčki (DZ) imajo
            približno 50 % genskega zapisa enakega in zelo podobno skupno okolje, zato so
            fenotipske razlike posledica različnega genotipa (do 50 %) in ločenega okolja. Če
            imajo geni velik vpliv na izražanje določenega znaka, so si MZ v tem znaku mno-
            go podobnejši kot DZ.

            Če opazujemo samo fenotip, ne vemo, ali je večja podobnost med MZ kot DZ pos-
            ledica vpliva podobnega okolja ali podobnega genskega zapisa, zato se poslužuje-
            mo primerjave podobnosti med mono- in dvozigotnimi dvojčki. V izračunih pred-
            videvamo, da skupno okolje pri MZ in DZ enako močno vpliva na izražanje znaka.
            Korelacijo fenotipskih lastnosti pri MZ-dvojčkih izrazimo kot rMZ = A + C , pri DZ-
                                                                        2
                                                                            2
            -dvojčkih pa kot rDZ = A /2 + C . Iz razlike v korelacijah fenotipskih lastnosti med
                                  2
                                        2
            MZ- in DZ-dvojčki izračunamo prispevek genov (A ): r – r = (A + C ) – (A /2+ C )
                                                                             2

                                                                                  2
                                                        2
                                                                    2
                                                                        2
                                                           mz   dz
            84
   79   80   81   82   83   84   85   86   87   88   89