Page 86 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

V praksi se velikokrat poslužujemo kombinacije metod. Primerjamo npr. MZ-dvojč-
ke, ki živijo skupaj (skupen A in C ), s tistimi, ki jih ob rojstvu posvojita dve ločeni
2
2
družini (skupen A ), s čimer je vsa podobnost rezultat enakega genskega zapisa.
2
Razlika pove, kakšen je vpliv skupnega okolja.
Vaje

6.1. Merili smo ektravertnost (ekstravertiranost) pri parih enojajčnih in dvojajčnih
dvojčkov. Ko smo računali podobnost, smo izračunali korelacijo r = 0,47 med eno-
jajčnimi dvojčki in korelacijo r = 0,35 med dvojajčnimi dvojčki. Kolikšen vpliv na
variabilnost v ekstrovertnosti imajo genetska variabilnost, variabilnost v ločenem
in variabilnost v skupnem okolju?
rMZ = A + C = 0,47
2
2
rDZ = A /2 + C = 0,35
2
2
A = 2(r – r ) = 2 (12) = 0,24
2
mz dz
2
C = r – A = 0,23
2
mz
2
E = 0,53
6.2. Variabilnost v genskem zapisu prispeva 60 %, v skupnem okolju 34 % in v in-
dividualnem okolju 6 % variabilnosti k fenotipski raznolikosti v agresivnosti. Kako
podobni (r) so si enojajčni in dvojajčni dvojčki v agresivnosti?
r = A + C = 0,94
2
2
mz
r = 0,5A + C = 0,64
2
2
dz
6.3. Merili smo IQ pri sorojencih, ki živijo skupaj, in sorojencih, ki živijo narazen. Iz-
računana korelacija pri skupaj živečih sorojencih je znašala r = 0,6 in pri sorojencih,
ki živijo narazen, r = 0,35. Kolikšen vpliv na variabilnost v IQ imajo genetska varia-
bilnost, variabilnost v ločenem in variabilnost v skupnem okolju?
2
A /2 = 0,35
A /2 + C = 0,6
2
2
A = 0,7
2
C = 0,25
2
E = 1-0.7-0.25=0.05
2
6.4.2 Ocene dednosti s pomočjo regresije, ponovljivosti in analiza
varianc
Podobnost med starši in potomci lahko izračunamo kot regresijo (r ) med srednjo
2 4
vrednostjo staršev in srednjo vrednostjo potomcev v izbranem fenotipskem znaku.
4 Regresija meri odvisnost dveh slučajnih spremenljivk – kakšen vpliv imata ena na drugo.

86