Page 96 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 96

Intervencija prizemske adaptacije pri unilateralnem prostorskem
               neglektu po možganski kapi – sistematični pregled literature

               Bernarda Helbel, Matej Voglar
               Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija

               Uvod: Unilateralni prostorski neglekt (angl. unilateral spatial neglect, USN) je pogost
               nevrokognitivni sindrom, ki se lahko pojavi po možganski kapi in pogosto vodi v pri-
               stranskost vedenja usmerjenega v ipsilezionalno stran. Čeprav je bil včasih njegov po-
               jav povezan le s poškodbo desne hemisfere možganov, danes vemo, da se pojavlja tu-
               di po poškodbi leve hemisfere. USN vključuje primanjkljaje v pozornosti in ni omejen
               le na prostorsko pristranskost, ampak prizadene tudi različne kognitivne funkcije. He-
               terogenost sindroma predstavlja izziv, saj ga redko povzroča singularna disfunkcija ali
               lezija, čemur sledi tudi velik nabor različnih simptomov, ki jih lahko opazimo pri paci-
               entih z USN. Heterogenost pa se odraža tudi v intervencijah, ki se v literaturi pojavlja-
               jo v sklopu rehabilitacije USN. Ena bolj raziskanih intervencij je prizemska adaptacija
               (PA), pri kateri si posamezniki nadenejo očala, ki so opremljena s prizemskimi lečami
               in nato opravljajo različne vidno-motorične naloge. Leče delujejo tako, da horizontal-
               no premaknejo vidno polje proti ipsilezionalni strani prostora. Cilj pregleda literature
          zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
               je bil preučiti učinke intervencije PA pri pacientih z USN po ishemični ali hemoragič-
               ni možganski kapi, pri čemer se je posebna pozornost namenjala tako lokaciji možgan-
               ske lezije in zunanjim vedenjskim simptomom, kot tudi diferenciaciji med alo- in ego-
               centričnim neglektom.
               Metode: Iskanje člankov je bilo izvedeno na podatkovnih bazah PubMed, Scopus in PE-
               Dro, kjer smo iskali randomizirane kontrolirane raziskave, ki so uporabile terapijo PA
               pri rehabilitaciji USN pri bolnikih po možganski kapi. Vključitveni kriteriji so zajema-
               li izvirne članke v angleščini od leta 2013 do 2024, osredotočene na študije povezane
               z ishemično ali hemoragično možgansko kapjo z USN. Izključitveni kriteriji so zajemali
               študije s farmakološkimi zdravljenji, navzkrižne raziskave, pilotne in izvedljivostne štu-
               dije ter specifične populacije (travmatična možganska poškodba, pridobljena možgan-
               ska poškodba, tumorji).
               Rezultati: V sistematični pregled je bilo vključenih pet študij s posamezniki s starostjo
               med 46 in 68 let. Največkrat uporabljene mere izidov za oceno USN in njegovih sen-
               zornih in motoričnih simptomov, pred in po intervenciji, so bile Catherine Bergego le-
               stvica, test delitve črte (angl. Line Bisection Test) in različice testa zlomljenih src (angl.
               Broken Hearts Test), kot tudi test vedenjske nepozornosti (angl. Behavioural Inattenti-
               on Test). Večina študij (4) poroča o statistično značilnih kratkoročnih učinkih interven-
               cije PA na različne vidike USN. Izmed dveh študij, ki sta preučevali dolgoročne učin-
               ke intervencije PA, ena poroča o statistično značilnih dolgoročnih učinkih po obdobju
               treh mesecev brez intervencije.
               Razprava in zaključki: Ugotavljamo, da ima terapija PA potencial, da se prepozna kot
               učinkovit ukrep za izboljšanje nekaterih vidikov USN. Nadaljnje raziskave so ključnega
               pomena za izboljšanje parametrov intervencij ter za določanje in poenotenje mer izi-
               da, kar lahko vodi v boljši funkcionalni izid za posameznike z USN.
               Ključne besede: Enostransko prostorsko zanemarjanje, možganska kap, prizemska pri-
               lagoditev, nevrorehabilitacija, CVI, hemispatialno zanemarjanje










                                                  96
   91   92   93   94   95   96   97   98   99   100   101