Page 17 - Harmonska_Spremljava_Petja

Petje v popularni glasbi

levizije v 50. letih 20. stoletja s televizijskimi nastopi. S tem se je prav tako širila
popularnost pevcev, ki so imeli velik vpliv na družbena dogajanja v povezavi
z mladimi. V 60. letih prejšnjega stoletja je pojav poceni prenosnih radijskih
sprejemnikov pomenil, da so najstniki v razvitem svetu lahko poslušali glas-
bo tudi zunaj doma. Zgodba o pop glasbi je v veliki meri zgodba o prepletu
pop kulture ZDA in Združenega kraljestva v povojnem obdobju. Širjenje pop
glasbe v zahodnem slogu so mnogi razlagali kot proces amerikanizacije, splo-
šnejšega procesa globalizacije (Edmondson, 2013).
Raziskava (Serrà idr., 2012), ki je pregledala več kot 464.000 posnetkov po-
pularne glasbe, posnetih med letoma 1955 in 2010, je pokazala, da sodobna
pop glasba v primerjavi s tisto iz 60. let 20. stoletja uporablja manjši razpon
glasu, večjo povprečno glasnost, manj raznolike inštrumente in snemalne
tehnike.
Omenjeni družbeni pojav v glasbi opazujem tudi sam kot skladatelj, aran-
žer in izvajalec na odru zadnjih 30 let. Morda so razvoj tehnologije, računal-
niška tehnika in pojav interneta spremenili dojemanje glasbe. Morda glasbo
danes slišimo drugače in jo zato drugače sestavljamo.
Vsak glasbeni produkt, ki se znajde v etru, ima zaradi večje dostopnosti
poslušanja manjši učinek na posameznika in publiko. Poleg tega danes ve-
čino glasbe slišimo iz predvajalnikov in ni živo zaigrana. Običajno uho niti ne
zaznava razlike med posnetkom z živim igranjem in predelanim digitalnim
zvokom. V zadnjih 40 letih so se digitalni zvoki razvijali v smeri, da so vse žive
inštrumente skušali »semplirati«1 in jih na ta način nadomestiti z digitalnimi
zvoki. Tako naj bi bilo možno na klaviaturo zaigrati zvok vseh inštrumentov.
Glasbena in filmska industrija že ves čas brez težav sprejemata takšno vrsto
zvoka v svojih produktih, ki se jih tako lažje, ceneje in hitreje prodaja.
Kljub vsemu ostaja v človeku želja po živem zvoku petja in igranja. Verjetno
bo skupaj z razvojem umetne inteligence močna želja po izražanju z živim
igranjem ostala. Zato bi morala biti vzgoja in izobraževanje zastavljena pred-
vsem na uporabi predmetov, igral in materialov iz realnosti (v glasbenem izo-
braževanju z resničnimi inštrumenti). Še posebej v prvih letih otrokovega do-
jemanja sveta je uporaba digitalnih zaslonov prezahtevna, da bi lahko otrok
razlikoval med stvarnim svetom in digitalnimi podobami.

1 Sempliranje – postopek jemanja vzorca. Vzorčenje (angl. sampling) je v zvoku in glasbi
ponovna uporaba dela (ali vzorca) zvočnega posnetka v drugem posnetku. Vzorci lahko
obsegajo elemente, kot so ritem, melodija, govor, zvočni učinki ali daljši deli glasbe, in se jih
lahko nasnemava, pospešuje ali upočasnjuje, ponavlja, vrti v zanki ali kako drugače manipu-
lira z njimi. Običajno so integrirani z elektronskimi glasbenimi inštrumenti (vzorčevalniki) ali
programsko opremo.

17