Page 18 - Harmonska_Spremljava_Petja

Petje

Glasbeni posluh
Nekateri ljudje so prepričani, da niso nadarjeni za glasbo. Zdi se jim, da ne
znajo peti ali da imajo slab glas. Morda glasbe ne slišijo dobro. Zato je ne
morejo dati iz sebe. Največkrat se dogaja, da nimajo glasovne samozavesti.
Nekoč jim je učitelj ali neka odrasla oseba rekla, naj raje ne pojejo, ker niso
uspeli zapeti kot večina. Takšna oseba ponotranji, da peti nikoli ne bo znala.
Če pa osebi pomagamo s spremljavo in z njo zapojemo, se kmalu izboljšajo
njene glasbene sposobnosti. Mnogi so ostali na določeni stopnji razvoja, ker
niso imeli spodbude za nadaljnje korake.
Igranje samo po posluhu zahteva dobro uho in sposobnost glasbene ima-
ginacije. Dogaja pa se, da so mnogi nadarjeni glasbi sposobni slediti in jo
igrati samo z ušesom brez branja not. V takem primeru je njihova izvedba bolj
doživeta kot igranje glasbe po notah. Zato igranje na pamet poglablja doži-
vljanje glasbe med samim izvajanjem. Poleg tega igranje po posluhu izredno
ostri naše slušne sposobnosti. Ob tem je urjenje spomina stalna praksa, brez
katerega je igranje po posluhu nemogoče.
Glasbeni posluh ali glasbena sposobnost (imeti natančen posluh za glasbo) je
sposobnost intuitivnega učenja ter zlasti razlikovanja med glasbo, ki je intonira-
na ali pa ne. Nekatera opažanja kažejo, da zmožnost razumeti glasbo ne zahte-
va nikakršne glasbene izobrazbe, kar lahko vidimo v prednosti, ki jo človek daje
konsonanci pred disonanco (Pulli idr., 2008). Pravila glasbe so nastala neodvisno
v vsaki človeški kulturi. To nam pove, da imajo pravila osnovo v možganih in ne
v kulturi. Embriološke raziskave so pokazale, da so osnovne slušne sposobnosti,
kot je razlikovanje višine, in zapletenejše sposobnosti, npr. prepoznavanje me-
lodije, prisotne že v zgodnjih fazah razvoja (Trehub in Hannon, 2005). V glasbi je
tonski spomin zmožnost priklica ali ustvarjanja predhodno ozvočenega tona z
glasom ali inštrumentom. Tonski spomin osebi pomaga ostati uglašena in ga je
mogoče razviti s treningom sluha. Dober tonski spomin je lahko prepoznan kot
pokazatelj potencialne kompozicijske sposobnosti (Gorow, 2002).
Študij glasbe na različne pozitivne načine vpliva na razvoj talenta vsakega
posameznika pri njegovem razvoju, če so mu zagotovljeni pogoji za ta razvoj.
Vsi otroci, ki se naučijo igrati inštrument, izboljšajo svojo motorično koordina-
cijo in pridobitev teh veščin se lahko odraža v razvoju možganov. Prav tako so
otroci, katerih glasbeno izobraževanje vključuje improvizacijo in kompozici-
jo, veliko sposobnejši kreativnega mišljenja (Chin in Harrington, 2007).

Igranje po posluhu
Igranje ali učenje po posluhu je sposobnost glasbenika, da reproducira glas-
beno delo, ki ga je slišal, ne da bi ga videl zapisanega v kakršni koli notni

18