Page 19 - Harmonska_Spremljava_Petja

Igranje po posluhu

obliki. Lahko bi ga definirali tudi igranje po spominu na že obstoječo glasbo,
ki smo se je naučili slušno, brez pomoči notnega zapisa in brez vizualnega
gledanja inštrumentalnega modela v živo.
Igranje po posluhu je pogosta veščina med glasbenimi izvajalci, ki igrajo
etno glasbo, kjer zapisovanje glasbe ni običajno. Blues, pop, jazz in številne
oblike nezahodne glasbe temeljijo na igranju po posluhu, kjer se glasbene
skladbe prenašajo iz generacije v generacijo. V tem pogledu lahko igranje po
posluhu razumemo tudi kot glasbeno specifičen primer ustnega izročila (Gi-
oia, 1988).
Avdiacija se zgodi, ko slišimo in razumemo glasbo, za katero zvok ni več ali
morda nikoli ni bil prisoten. Edwin Gordon, začetnik izraza, avdiacijo opisuje
kot temelj muziciranja. Pogosto se opisuje kot sposobnost poslušanja glasbe
v glavi. V tem smislu je za glasbo avdiacija to, kar je misel za jezik (Gordon,
2012).
Učenje igranja po posluhu, v smislu ustvarjanja glasbe brez notnega zapi-
sa, se pogosto primerja z učenjem govorjenja jezika. Ko ga dovolj obvladamo,
bi moralo biti igranje glasbe po posluhu tako udobno in enostavno kot po-
govor. Govorimo in se odzivamo na to, kar slišimo, ne da bi morali preglobo-
ko razmišljati o vsaki besedi, ki jo uporabimo. Enako bi veljalo pri igranju na
posluh. Glasbenik lahko zvok proizvede v trenutku, ko pomisli nanj, ne da bi
moral upoštevati vsako noto, ki jo zaigra.
Zgodovinsko gledano je zahodna klasična glasbena tradicija temeljila na
procesu učenja novih skladb iz notnih zapisov, zato ima igranje po posluhu
pri glasbenem izobraževanju manjši pomen. Na zahodu se učenje po poslu-
hu močno uporablja tudi v zvrsteh ljudske glasbe, v bluesu, rocku, popu,
funku, reggaeju in jazzu. Medtem ko je večina profesionalnih glasbenikov
sposobna brati notni zapis, se igranje po posluhu zaradi številnih razlogov še
vedno pogosto uporablja; med njimi so enostavnost in hitrost učenja pesmi,
prilagodljivost pri improvizaciji in igranju variacij ter izogibanje omejitvam
zahodnega glasbenega zapisa.

19