Page 33 - Harmonska_Spremljava_Petja
P. 33

6




             6  Združev anje glasbene teorije

                  s praktičnim igranjem
                  (krila konja)







             Glasba je izkustvena znanost. To naj bi pomenilo, da moramo praktično zna-
             nje povezati s teorijo. Človek lahko glasbeno napreduje edino z izkušnjo, ki
             je ne more dobiti v nobeni knjigi. Z vsakim ponovnim igranjem motiva se
             njegova izvedba in izraz izboljšujeta.
               Pri poučevanju glasbe sta metoda in način zelo pomembna. Pri izbrani me-
             todi moramo preveriti, če določena metoda pri določeni osebi deluje. Seveda
             se ne more prilagajati samo učitelj glasbe, ampak tudi učenec. Če to deluje
             obojestransko, je uspeh zagotovljen. Zato sta široko znanje in dolgoletna pra-
             ksa garanciji za lepo petje ter ubrano igranje. Tu so tudi predispozicije, ki se
             od učenca do učenca lahko razlikujejo.
               Največje mojstrstvo učiteljev glasbe je inkluzivno delovanje. Na ta način
             vsakemu otroku dajemo nalogo, ki jo zmore odigrati. Nekdo morda ne more
             zapeti v čisti intonaciji, lahko pa zato odlično drži ritem s tolkali ali z udarja-
             njem po telesu (angl. bodypercussion). Kadar pri glasbenih dejavnostih uspe-
             mo združiti zelo talentirane in manj sposobne otroke, se med njimi spletejo
             interakcije. Na ta način se otroci še bolj povezujejo. Vendar moramo pri tem
             ves čas paziti, da nam glasba v skupini ne začne razpadati in da vzdržujemo
             primerno raven izvajanja.
               Kako združevati teorijo in prakso v glasbi? Pri učenju glasbe je na vseh
             ravneh (otroci ali odrasli) potreben jasen sistem napredovanja. Pomembno
             je, kaj se v danem trenutku v dani časovni enoti zapomnimo, razumemo in
             to tudi fizično izvedemo. Če sta ti dve znanji med sabo preveč ločeni (npr.,
             učencu nekaj časa posredujemo samo teoretično znanje, praksa pa »stoji«),
             napredovanje ne bo tako uspešno, kot bi bilo ob sočasnem napredovanju.
             Glasbena teorija je kot matematična kategorija dokaj zapleten sistem, ki ga
             možgani zelo težko razumejo. Ko teoriji dodamo praktično izvedbo ali prak-
             tičen prikaz motiva, lahko note, akordi in ritmični sistemi oživijo ter dobijo
             smisel. Prav tako ni pomembno, da razumemo celotno znanost harmonije
             in kontrapunkta ter popolnoma obvladamo branje not, da bi izvedli določe-
             no skladbo na visoki ravni. Danes poznamo različne načine razumevanja in
             ustvarjanja glasbe, kar velja tudi za poučevanje glasbe.


                                                                             33
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38