Page 31 - Harmonska_Spremljava_Petja
P. 31

5




             5.  Vpliv glasbe na možgane

                  (čebelji razgled)







             Pri igranju in poslušanju glasbe potekajo kognitivni procesi. Navadno se glas-
             bene aktivnosti skoraj vedno dogajajo v skupini, kjer se poleg mnogih proce-
             sov v možganih pojavlja tudi interakcija – pojemo v zboru, igramo v skupini
             in smo del glasbenega dogajanja.
               Glasbo doživljamo tudi čustveno. Predvsem pa so dejavni možgani v celoti
             z vsemi mehanizmi. Še posebej so možgani dejavni, ko iz poslušanja preide-
             mo v petje, igranje ali ples. Tako se povezujeta slušni in motorični del možga-
             nov, kar nam izboljšuje tudi spomin.
               Igranje inštrumenta je ena izmed maloštevilnih dejavnosti, ki vključuje
             uporabo obeh možganskih hemisfer, kar močno vpliva na veščino večopra-
             vilnosti. Ukvarjanje z glasbo tudi izboljša zbranost in fokus, upočasnjuje sta-
             ranje možganov in motoričnih veščin ter hkrati preprečuje pojav demence in
             sorodnih bolezni.
               Ko pojemo ali se učimo in ponavljamo glasbene vaje več let zaporedoma,
             pride v možganih do večjih sprememb, ki ugodno vplivajo tudi na druge mo-
             žganske funkcije, npr. na center za razvoj kognitivne inteligence. Starši po-
             gosto poiščejo glasbeno izobrazbo za otroka, da bi z igranjem na inštrument
             izboljšal svoje sposobnosti pri matematiki. Podobni rezultati so bili doseženi
             pri učenju tujih jezikov. Z igranjem glasbe si krepimo samozavest in socialne
             veščine.
               Glasbo ljudje poslušajo vsak dan v mnogih delih sveta. Nanje vpliva na
             različne načine, od uravnavanja čustev do kognitivnega razvoja. Hkrati pa
             je glasba način za samoizražanje. Izkazalo se je, da glasbeno usposabljanje
             pomaga izboljšati intelektualni razvoj in sposobnosti (Schellenberg in Man-
             karious, 2012).
               Ljudje radi slišijo, če je glasba zaigrana v živo. V resnici ne marajo kaj dosti
             glasbe na ulici, ki prihaja iz zvočnikov. V živo je povsem drugače, saj glasbeni-
             ke vidijo in lahko tudi vplivajo na glasbo.
               Raziskave so pokazale, da so prijetni občutki, povezani s čustveno glasbo,
             posledica sproščanja dopamina v možganih (Salimpoor idr., 2011). Glede na
             raziskave je bilo ugotovljeno, da poslušanje glasbe vpliva na posameznikovo
             razpoloženje. Glavni dejavniki, ali bo na posameznika vplivalo pozitivno ali


                                                                             31
   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36