Page 29 - Harmonska_Spremljava_Petja

4

4. Glasb ena improvizacija

(polet brez ceste)

Derek Bailey, eden izmed pionirjev svobodne improvizacije, na svojem glas-
benem albumu Improvisation (1975) pravi, da je improvizacija ena izmed naj-
bolj razširjenih praks v glasbi in hkrati tudi ena izmed najmanj priznanih ter
razumljenih. V svoji osnovi je neakademska in hkrati kreativno gibalo razvoja
glasbe. Improvizacija ne pozna napak. Gradi na nepredvidljivih odklonih od
pričakovanega in išče priložnosti za premik glasbe v neraziskane pokrajine.
Improvizacija je komponiranje, ki izvajalcu prepušča način in oblikovanje
izvajanja skladbe. Pomeni sočasno umišljanje in realiziranje glasbe. Zahteva
svobodo, hkrati urejenost idej in sposobnost zaigrati jih droben trenutek kas-
neje, kot so se pojavile v možganih. Komponiranje se v možganih pojavlja
istočasno, kot se izvaja v živo z inštrumentom ali glasom. Pri improvizaciji sta
potrebna intuicija in predhodno znanje harmonije v povezavi z melodijo. Gre
za kognitivni proces, ki je ves čas povezan z intiutivnim.
Improvizacije različnih vrst so se začele prakticirati v začetku 20. stoletja s
pojavom aleatorike5 in grafične notacije (šifre akordov) Takšna vrsta impro-
vizacije, ki jo danes poznamo kot najbolj razširjeno in najnaprednejšo, je bila
najprej značilna za jazz. V 50. letih so jo začeli uporabljati v pop glasbi (solo
točke med refreni in kiticami vokala), kasneje, v 60., pa še bolj v rock glasbi.
Seveda se ustvarjalnost pri otrocih lahko razvija dalj časa in globlje, če jim
pri pouku s svojim zgledom pokažejo, kako zaigrati na inštrument, kako na
različne načine zapeti in kako najti postopek, ki za izvajanje improvizacije ne
bo prezahteven. Že sama beseda komponiranje ali skladanje glasbe deluje
kot zelo zahtevna in redka dejavnost. Ko pa spoznamo že zelo preproste me-
tode improvizacije, začnemo glasbeno improvizacijo dojemati kot lahkotno
in kreativno igro. Zelo pomembno pri vsem tem je, da je sam učitelj pri svo-
jem pedagoškem procesu kreativna oseba. Z ustvarjalnostjo se lažje odkrije
otrokova nadarjenost. S tem se razvijata tudi njegova samozavest in zaupanje
v učitelja.

5 Aleatorika je kompozicijska tehnika, ki v proces ustvarjanja vključuje naključje,
in srečo.

29