Page 121 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa

Mirkove pravljice z glasbo

sem opazoval njihove reakcije in občutil, kako se z vsako smešno situa-
cijo in vsakim napetim trenutkom poglabljajo v zgodbo. Morda še bolj
kot oni, smo uživali nastopajoči. Z vsako igro smo suvereneje pristopili
pred male gledalce in njihove vzgojiteljice, na neki točki so nas Slosar-
jeve melodije tako prevzele, da smo igralci skoraj pozabili, da imamo
publiko, in smo začeli poplesavati in peti svoje priredbe. Tako ostajajo
nepozabni krohoti vzgojiteljic, ki so spoznale, da smo Slosarjevo bese-
dilo dobesedno, morda celo preveč, vzeli za svoje. Ali pa ko smo prašič-
ki, navihani, da bolj navihanih prašičkov še ni videl svet, glasbenikom
vzeli flavto, tolkala ali celo kitaro in začeli sami igrati na inštrumente.
Ja, otroci so zahtevali, da se vrnemo v naše hiše, saj glasba ni bila več
Slosarjeva, pač pa od treh vedrih prašičkov. Njihovi zahtevi smo seveda
nemudoma ugodili.
Poseben trenutek je bil, ko smo po predstavi stopili med otroke, da bi
se pogovarjali in fotografirali z njimi, seveda tudi v družbi Dedka Mraza
– nastopali smo namreč pred njegovim prihodom na 15 vrtcih v Mestni
občini Koper pa tudi v nekaterih podjetjih.
Sodelovanje v tej glasbeni pravljici je bila izjemna izkušnja, ki me je
obogatila. Naučil sem se, kako pomembno je timsko delo, kako čudo-
vito je ustvarjati nekaj lepega za druge in kako lahko umetnost poveže
ljudi na najbolj čaroben način. Tukaj se je nenazadnje začela tudi zgod-
ba PEF teatra, ki deluje od študijskega leta 2017/2018. Da o prijateljstvu,
ki se je začelo na tej predstavi in traja še danes, ne govorim.

Tudi takratni študent razrednega pouka Martin Fabčič je skozi celotno iz-
obraževanje na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti sodeloval pri
izvedbah pravljic z glasbo. Med njimi je bila tudi pravljica Trije prašički. V spo-
minih na študijsko izkušnjo je zapisal:117

V času študija smo s kolegi in kolegicami otrokom v različnih vrtcih
predstavili glasbeno pravljico Mirka Slosarja – Trije prašički. Zahvala za
to gre profesorici Barbari Kopačin, ki je »na kup« zbrala čudovito ekipo,
med katerimi je vsak od nas prispeval košček svojega talenta in spret-
nosti, bodisi z igranjem na glasbila, s petjem bodisi z dramskim nasto-
panjem.
Pred samim nastopanjem smo skupaj načrtovali in usklajevali vse dele
predstave, kar je zahtevalo komunikacijo, prilagodljivost in sodelovanje.

117 Zapis spominov na dr. Mirka Slosarja po dogovoru z Barbaro Kopačin junija 2024.

121