Page 116 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa

Pravljica

razvija empatijo in razumevanje sveta okoli sebe. Pravljice tako postanejo
pomemben del otrokovega osebnostnega razvoja, saj mu omogočajo, da se
spoprijatelji z različnimi vidiki človeškega doživljanja. Skozi čarobne besede
in izraze spoznava različne načine izražanja, bogati svoj besedni zaklad in raz-
vija sposobnost izražanja. Vsaka pravljica je kot zakladnica besed, ki jih otrok
lahko odkrije in uporabi v svojem vsakdanjem komuniciranju (Baloh, 2016;
Korošec, b. l.).
Poslušanje pravljice z dodano glasbeno vsebino pa otroku dogajanje, glav-
ne osebe, kraj in čas dogajanja še podkrepi. Glasba je v pravljici z glasbo ena-
kovredna besedni vsebini. Poslušanje pravljice, ki je obogateno z glasbeno
spremljavo, tako za otroka predstavlja pravo čarobno doživetje. Glasba ne le
dopolnjuje besedno vsebino, temveč jo še dodatno poudari in podkrepi. Kot
čarobna kulisa na odru ustvarja vzdušje, ki otroka popelje v svet domišljije še
intenzivneje in globlje. Glasbena spremljava pravljice ne le spremlja njeno
dogajanje, temveč tudi aktivno vpliva na otrokovo doživljanje. Zvoki glas-
be vzbujajo različna čustva, vzpostavljajo napetost ali pa ustvarjajo občutek
miru in varnosti. Otrok se v ritmu glasbe lažje prepusti domišljiji, saj ga ta
sprošča in spodbuja k raziskovanju fantazijskega sveta pravljice. Melodije in
ritmi vzbujajo radovednost ter otroka spodbujajo k razmišljanju in ustvarja-
nju. Lahko si predstavlja nove dogodivščine glavnih junakov ali pa celo ustva-
ri svoje glasbene motive, ki dopolnijo zvočno kuliso pravljice (Baloh idr., 2022;
Jelovčan idr., 2020).
Pravljice z glasbo so med Slovenci zastopane že nekaj desetletij. Po-
membno vlogo pri njihovem nastanku je imel Janez Bitenc, ki je otroke preko
spontanega petja pesmi z zgodbo popeljal v pravljični svet. Nastale so Bi-
tenčeve glasbene pravljice, v času svojega nastanka prava redkost in oblika
ustvarjanja. Ob njihovem nastanku je svojo nalogo opravila tudi Mira Voglar,
ki se je posluževala drugačnega pristopa. Zahtevnost je bila nadgrajena ob
pomoči odrasle osebe in v sodelovanju z otroki. Sledili so še drugi ustvarjalci,
kot npr. Darijan Božič, Radovan Gobec, Lenčka Kupper, Jaka Pucihar idr. Med
ustvarjalci pravljic z glasbo je bil tudi dr. Mirko Slosar.
Poslušanje glasbe v povezavi s pripovedovanjem pravljic je ena izmed de-
javnosti na področju poustvarjanja glasbe. Glasba je tista, ki jo vključujemo
v pripovedovanje in ima dopolnilno vlogo. V pravljico tako lahko vključimo
znane, naučene pesmi, lahko ustvarimo svoje melodije pesmi, dodajamo
zvočne slike, instrumentalne dele ali pa zvočne primere skladb skladateljev
iz svetovne ali slovenske glasbene zakladnice (Voglar, 1987). Saksida (1998)
glasbeno pravljico opisuje kot posebno obliko pravljice, ki poslušanje glas-
be združuje s pripovedovanjem zgodbe. Glasbena pravljica vključuje glasbo,

116