Page 117 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa

Pravljica z glasbo

ritem, ponavljanje besed in zvočnost jezika. Njen cilj je predvsem spodbuja-
nje otrokovega užitka v dogodkih in petju pesmic, ki tvorijo rdečo nit zgodbe
in povezujejo besedilo med seboj. Pesem se lahko večkrat ponovi, v zapisa-
nem dramskem besedilu pa je na koncu dodan notni zapis.
Bogdana Borota (2013) glasbeno pravljico opisuje kot obliko pravljice, v ka-
teri glasba igra ključno vlogo pri pripovedovanju, opisovanju, razširjanju in
poglobitvi doživetja. Po avtoričinem mnenju je glasbeno delo, ki ga ustvar-
jajo skladatelji, osredotočeno na instrumentalno glasbo. Namen glasbe v tej
obliki pravljice je poglobiti doživljanje in okrepiti občutek dogajalnega časa
ter kraja, zato mora biti bogata in slikovita. S pomočjo zvočnih podob in iz-
branih glasbenih elementov glasbena pravljica upodablja naravne pojave in
domišljijske dogodke, živahno prikaže značajske lastnosti junakov, živali in
predmetov ter spodbuja ustvarjalnost in domišljijo. Poleg glasbene vsebine
pa vključuje tudi besedno vsebino, ki je običajno oblikovana kot pripovedna
literarna forma, temelječa na domišljijskih dogodkih in likih. Besedilo omo-
goča, da glasba enakovredno sodeluje v dogajanju, pri čemer je glasbeno
izražanje usklajeno z besedno vsebino. V glasbeni pravljici so prisotne različ-
ne vrste glasbe – vokalna, vokalno-instrumentalna ali zgolj instrumentalna.
Glasbena in besedna vsebina pravljice lahko vzpostavljata različna razmer-
ja. Lahko je besedna vsebina v ospredju, medtem ko ima glasba vlogo do-
polnjevanja pripovedi. V tej situaciji se glasba v pravljico vključi tako, da med
pripovedovanjem zgodbe občasno vključimo kratke zvočne vzorce ali pesmi,
ki se povezujejo z besedilom. Tak pristop otroku ponuja nevsiljiv, prijazen na-
čin za učenje petja novih pesmi, hkrati pa omogoča ponavljanje in obnavlja-
nje že znanih (Borota, 2013). Če pa je glasbena vsebina vsebinsko in izrazno
pomembnejša od besedne, glasba sama po sebi pripoveduje in opisuje do-
gajanje (Voglar, 1987). Mira Voglar (1987) poudarja, da pri glasbeni pravljici
glasbe in besedila ne smemo predvajati ali izvajati sočasno, saj želimo doseči
enakovrednost obeh elementov. Pomembno je, da otroci glasbo dojemajo
kot enakovreden del pravljice, zato je ne vključujemo v pripovedovanje, saj bi
lahko motila in jim preprečila, da bi ugotovili, kako se pravljica konča. Names-
to tega lahko glasbo uporabimo, da otroke opozorimo na besedilo.
Preko glasbene pravljice spodbudimo otrokovo aktivnost, krepimo njego-
vo pozornost, motivacijo ter spodbujamo motorične in spominske sposob-
nosti. Za dosego tega je ključno izbrati glasbo z dinamičnimi ritmičnimi vzor-
ci, s hitrim tempom in z razgibano melodijo, ki je lahko tudi posneta (Habe,
2012, str. 26).
Glasbeno pravljico lahko razumemo kot interdisciplinarno dejavnost, ki zdru-
žuje različne umetniške discipline. Vključuje lahko tudi ustvarjalno gibanje,

117