Page 7 - Učilnica za življenje

Sodobne smernice vzgoje

in izobraževanja za trajnostni razvoj

Tomaž Grušovnik
Univerza na Primorskem
tomaz.grusovnik@pef.upr.si

© 2024 Tomaž Grušovnik
https://doi.org/10.26493/978-961-293-403-3.7-11

Razprave o okoljski vzgoji ali okoljski etiki se po navadi začnejo s prikazom
katastrofalnega okoljskega stanja, ki smo mu priča. Sem gotovo spadajo an-
tropogeno povzročene podnebne spremembe, skupaj z njimi pa cela vrsta
relativno povezanih pojavov, od upadanja biotske raznovrstnosti do pojava
invazivnih vrst. Sam bom za začetek postregel z drugim podatkom, ki priča o
človekovem prekomernem poseganju v naravo, a ga srečamo manj pogosto,
je pa podobno pereč in zgovoren: ocena biomase sesalcev nam pove, da je
velika večina živečih sesalcev posledica človekove dejavnosti. Marsikoga ta
podatek preseneča, saj ob »sesalcih« takoj pomislimo na slone, žirafe in kite,
zares velike živali, za katere tako spontano, »čez palec«, menimo, da predsta-
vljajo »levji delež« telesne mase živečih sesalcev. Sinji kit (Balaenoptera mu-
sculus) je, denimo, največja znana žival, ki je kadar koli živela, posamezna ži-
val pa lahko doseže težo tudi dvestotih ton. A statistika nam govori povsem
drugo zgodbo: daleč največji delež biomase živečih sesalcev predstavljajo
domače živali, predvsem govedo, in sicer 630 milijonov ton; morda prese-
netljivo tem bitjem sledi masa živih človeških teles, ki znaša 390 milijonov
ton. Človek je tako odgovoren za neverjetno milijardo in dvajset milijonov
ton biomase živečih sesalcev, medtem ko prostoživeči sesalci, kamor sodijo
vse »divje« oz. prostoživeče vrste sesalcev, vključno z vsemi morskimi sesalci,
predstavljajo skopih 60 milijonov ton oz. slabih šest odstotkov vse mase ži-
večih sesalcev (Greenspon idr., 2023).
Čeprav je dobro, da se seznanimo s čim objektivnejšim stanjem okolja in
onesnaženosti, pa raziskave po drugi strani kažejo, da zgolj navajanje po-
datkov ni dovolj za spremembo načina mišljenja in ravnanja. Naj bodo šte-
vilke še tako zaskrbljujoče in znanstveniki še tako glasni, je malo verjetno, da
bodo zgolj z informiranjem prepričali javnost. Težava okoljskega izobraževa-
nja namreč pogosto ni povezana s tem, da posamezniki ne bi bili seznanjeni
z informacijami ali da ne bi vedeli, kje jih lahko dobijo, pač pa s hoteno ne-

Dolenc,N.,in Cotič,N.(ur).(2024). Učilnica za življenje: vzgoja in izobraževanje
za trajnostni razvoj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.