Page 10 - Učilnica za življenje

Tomaž Grušovnik

kar je seveda povsem v nasprotju z namenom dejavnosti. Kritična okoljska
vzgoja mora torej opolnomočiti ne le otroke, učence, dijake in študente, pač
pa tudi delavce v vzgoji in izobraževanju, predvsem pedagoge, da bomo
znali kritično vrednotiti dejavnosti in reflektirati svoje prakse.
Vzemimo še en primer: nedavno sem na zaščitenem območju Nature 2000
naletel na že nekoliko preraslo igralo v obliki Arhimedovega vijaka, s katerim
so obiskovalci lahko natočili vodo v betonirano korito in jo potem spustili
po umetni betonski strugi. Čemu točno služi takšna priprava? Ali ne daje ob-
čutka, da je narava tukaj posamezniku na razpolago, da se z njo igra? Da je
torej narava velika igrača? Od tu pa do ideje, da je okolje namenjeno zado-
voljevanju mojih potreb, je le še korak. To, da mora biti učenje prijetno, je
dejstvo, ki ga je poznal že Komensky v svoji Veliki didaktiki (1995). Toda to še
ne pomeni, da moramo naravoslovno izobraževanje na vso silo narediti zani-
mivo otrokom tako, da ga spremenimo v igrišče za zadovoljevanje njihovih
potreb. Tobogani v obliki slona ali žirafe v živalskih vrtovih teh bitij otrokom
ne približajo niti za ped, saj dajejo občutek, da so živali tukaj na voljo za krat-
kočasenje (več o problematiki komercializacije izobraževanja v akvarijih in
živalskih vrtovih v Lloro (2020)). Problematično je, skratka, če v naravo posta-
vimo igrala, ki niso neposredno povezana z osveščanjem glede intrinzične
vrednosti narave in bitij, ki jo poseljujejo, zato je nujno, da si v strokovni lite-
raturi, kakršna je pred vami, ogledamo premisleke in načela priprave kako-
vostnega pedagoškega procesa v okviru VITR.
Nahajamo se v času, ki ga marsikdo imenuje šesto veliko izumrtje, ker pa
je to povzročeno zaradi človekove dejavnosti, mu rečejo tudi kar iztreblje-
nje. Nimamo več veliko časa, da ga omilimo, kolikor se da. Pri tem lahko in
mora ključno vlogo igrati ravno izobraževanje. K sreči je trenutna kurikularna
prenova to prepoznala in problematiko VITR v obliki skupnih ciljev vase tudi
eksplicitno vključila. Seveda pa je uresničevanje takšnih ciljev možno le, če
imamo za to usposobljene pedagoge in pedagoginje. To pa lahko dosežemo
le z raziskavami in objavami, kakršna je pred vami. Tako je ta knjiga maj-
hen znak upanja v sicer precej izzivalnem obdobju temne ekologije (Morton,
2016).

Literatura
Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompe-
tenc za trajnostnost; poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru zna-
nosti za politiko (B. Vogrinec Škraba, prev.). Zavod Republike Slovenije za
šolstvo.
Greenspon, L., Krieger, E., Sender, R., in Milo, R. (2023). The global biomass of

10