Page 115 - Samomorilno vedenje mladostnikov
P. 115

Odzivanje na nezaželeno vedenje udeležencev

              Nekateri člani skupine lahko tekom aktivnosti izražajo nezaželeno ali moteče vedenje (Ja-
              cobs idr., 2016), na kar se lažje odzovemo, če se na to vnaprej pripravimo. Zato razmislimo
              o tem, kaj lahko naredimo, če so nekateri člani skupine nemirni ali ne poslušajo navodil.



                Na kakšen način lahko prijazno spodbudimo udeležence k sodelovanju, če so zelo tihi
                in zadržani? Kako se lahko odzovemo, če posamezniki pretirano govorijo, npr. usmerjajo
                pogovor na nepomembne teme ali se ponavljajo?




              V takšnih situacijah je lahko v pomoč, da:
                •  udeležence spomnimo na pravila sodelovanja;

                •  zagotavljamo sproščeno vzdušje v skupini;
                •  izvajamo dejavnosti, ki predvidevajo vključitev vseh udeležencev;
                •  pozovemo k diskusiji na tak način, da se vsak posameznik na kratko odzove;
                •  izrazimo željo, da bi slišali tudi druge člane skupine.


              Komunikacijske veščine




              Spreten izvajalec v skupini modelira vedenje, tj. demonstrira želeno vedenje s svojim vzo-
              rom; npr. umirjen, spoštljiv in iskren način komunikacije (Corey, 2012; Jacobs idr., 2016,
              Yalom in Leszcz, 2005). Tako lahko prispeva k temu, da se bodo na podoben način vedli
              tudi udeleženci.

              Pomembno je, da  zna ustavljati različne oblike neproduktivnega vedenja udeležencev
              (npr. preusmerjanje pozornosti na nepovezane teme itd.), ki otežujejo obravnavo vsebine
              ali v skupini povzročajo neugodno razpoloženje in dinamiko. V kolikor se člani skupine
              neprimerno vedejo do posameznika ali manjše skupine udeležencev, je ključno, da zna iz-
              postavljene udeležence na ustrezen način zaščititi (vendar brez zavzemanja pokroviteljske
              drže). Na drugi strani pa zaželeno vedenje spodbuja in podkrepljuje (Corey, 2012; Jacobs
              idr., 2016).

              Izvajalec lahko s skupino deli svoje doživljanje, če meni, da bo to pripomoglo k razumeva-
              nju dogajanja v skupini in/ali obravnavane vsebine. Navadno je koristno predvsem izra-
              žanje doživljanja tukaj in zdaj; torej misli in čustev, ki se pojavljajo v dani situaciji (Corey,
              2012; Jacobs idr., 2016, Yalom in Leszcz, 2005). Nikoli pa izvajalec ne razkriva informacij
              o sebi z namenom, da bi se člani skupine odprli.

                                                   113
   110   111   112   113   114   115   116   117   118   119   120