Page 133 - Samomorilno vedenje mladostnikov
P. 133
2. del: DUŠEVNO ZDRAVJE (40 minut)
Potrebujemo: vrv za vlečenje, kartice s pozitivnimi in negativnimi dejavniki
duševnega zdravja
Potek dela:
• kratka predstavitev vsebine delavnice:
Pogovarjali se bomo o temah: Kaj je duševno zdravje?; Kateri so znaki duševnega zdrav-
ja in znaki težav v duševnem zdravju?; Komu se lahko zgodi, da bo imel težave v dušev-
nem zdravju?; Kaj lahko sami naredimo?; Kako pomagati znancu?; Kaj so lahko ovire pri
iskanju pomoči?; Kam po pomoč?
• kratek uvod o tem, kaj je duševno zdravje:
Mladostnike najprej povprašamo, kaj si predstavljajo pod pojmom duševno zdravje.
Spodbudimo mladostnike, da sami povedo, kaj mislijo, da je duševno zdravje. Če ni-
majo ideje, podamo svoj predlog in spodbudimo razmišljanje. Sproti razdelamo njiho-
ve misli in predloge, na koncu pa predstavimo zaokroženo celoto in to, kar še ni bilo
povedano. Vprašamo lahko tudi, zakaj je pomembno, da se o tej temi pogovarjamo, da
osmislimo delavnico.
VSEBINA: Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč tudi stanje popolnega telesnega, du-
ševnega in socialnega blagostanja (dobrega počutja). Zdravja ni brez duševnega zdravja.
Da je nekdo duševno zdrav, lahko rečemo takrat, ko ta oseba vzdržuje svojo duševno kondi-
cijo in je odporna na stres ter krizne dogodke, ki so sestavni del vsakega življenja. V kakšni
duševni kondiciji bo posameznik, je odvisno od mnogih dejavnikov, saj na duševno kondi-
cijo vplivajo tako genetski dejavniki kot tudi okolje in posameznik sam.
Duševno zdravje zajema preplet naših misli, čustev, doživljanja in vedenja ter se kaže skozi
pozitiven odnos do sebe, drugih in sveta ter uspešno soočanje z izzivi vsakdanjega življen-
ja. A v življenju se vsakodnevno soočamo z različnimi izzivi, katerim smo bolj ali manj kos.
Včasih je vznemirljivo in zabavno, spet drugič nas lahko preplavijo občutki zaskrbljenosti
in nemoči, smo brez volje in obupani. Včasih se nam zdi, da še sami sebe ne razumemo.
Kadar se oseba težko sooča s težavami, ima težave s samopodobo, s spanjem ipd., ne go-
vorimo več o duševnem zdravju ampak o težavah v duševnem zdravju. Duševna motnja je
oznaka za širok spekter težav z različnimi simptomi. Običajno duševne motnje opredeljuje
neznačilna kombinacija misli, čustev, vedenja, odnosov z drugimi in težav pri opravljanju
vsakdanjih obveznosti, ki pomembno ovirajo posameznikovo funkcioniranje v vsakdanjem
življenju. Med mladimi so najpogostejše depresivne in anksioznostne oz. tesnobne motnje,
motnje hranjenja in zloraba različnih substanc (alkohola in/ali drog).
131