Page 48 - Samomorilno vedenje mladostnikov

2008). Socialni delavci se po samomoru osebe pogosto soočajo z intenzivnimi čustvenimi
odzivi, kot so šok, zmedenost in depresija, kar lahko vodi v posttravmatsko stresno motnjo
(Kaijadoe idr., 2023).

Mnogi socialni delavci in študenti socialnega dela niso prepričani, kako pristopiti k vpraša-
nju o samomorilnih mislih, saj se bojijo, da bi lahko njihovo vprašanje sprožilo nadaljnje
samomorilne namere (Sharpe idr., 2014). Pogoste so tudi zmotne predstave o tem, kaj po-
meni »resnična« samomorilna namera, kar vodi do napačne interpretacije vedenja posa-
meznikov (Gunnarsson in Hedman, 2024). Večina socialnih delavcev zato izraža potrebo po
stalnem izobraževanju in večji podpori za delo s samomorilnimi posamezniki (Feldman in
Freedenthal, 2006; Sanders idr., 2008), kar bi okrepilo sistem podpore in povečalo učinko-
vitost njihovega dela.

Izobraževalni programi lahko socialnim delavcem pomagajo pridobiti ključne informacije
o resnicah in mitih glede samomora, prepoznati opozorilne znake in se naučiti pravilnega
pristopa k pogovorom o samomorilnih namerah. Izmenjava izkušenj z drugimi strokovnjaki
preko supervizij, študij primerov in igranja vlog je ključno za boljše razumevanje mladostni-
kov in razvoj veščin (Sharpe idr., 2014; Sanders idr., 2008). Razprave s kolegi in supervizor-
ji po takih dogodkih so koristne, čeprav so mnogi strokovnjaki menili, da bi morala tovrstna
podpora trajati dlje (Kaijadoe idr., 2023). Raziskave kažejo, da kontinuirano usposabljanje
povečuje pripravljenost in samozavest pri delu s samomorilnimi mladostniki (Jacobson idr.,
2012; Mueller-Williams idr., 2023; Sharpe idr., 2014). Izobraževalni programi za prepre-
čevanje samomora dokazano povečujejo sposobnost socialnih delavcev za prepoznavanje
in obvladovanje samomorilnih situacij, kar vodi do večje odzivnosti na opozorilne znake
(Mueller-Williams idr., 2023). Povečano samozaupanje pri poznavanju in uporabi nabora
spretnosti o preprečevanju samomora privede tudi do zmanjšane tesnobe pri delu z ogrože-
nimi posamezniki (Jacobson idr., 2012).

Socialni delavci igrajo ključno vlogo pri preprečevanju samomorov (npr. Feldman in Free-
denthal, 2006) in je zato ključno, da izobraževalni programi vključujejo specifična usposa-
bljanja za prepoznavanje in intervencijo pri samomorilnih osebah, kar bi zmanjšalo vrzeli
v znanju in povečalo uspešnost socialnih delavcev pri preprečevanju samomorov (Kodaka
idr., 2012).

Projekt Ker te štekam

Izvajanje preventivnih programov z namenom preprečevanja samomorilnega vedenja v
vzgojno-izobraževalnih zavodih in drugih resorjih ni sistematično, kar povzroča opazne
razlike v učinkovitosti teh programov, posledično pa se odraža v nižji ozaveščenosti mladih
o problematiki samomorilnosti in dostopnih virih pomoči.

46