Page 72 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Preučevanje presejalnih in ocenjevalnih

postopkov ter dela z mladostniki v stiski

Navedena področja poleg projekta A (se) štekaš?!? naslavljamo tudi v projektu Novi pri-
stopi k prepoznavi in preprečevanju samomorilnega vedenja in drugih dejavnikov tveganja
na področju duševnega zdravja mladostnikov, financiranem s strani Javne agencije za raz-
iskovalno dejavnost Republike Slovenije. Natančneje, osredotočamo se na prepoznavanje
samomorilno ogroženih posameznikov znotraj ranljive skupine mladostnikov, ocenjevanje
stopnje ogroženosti in klinično obravnavo samomorilnih mladostnikov s poudarkom na
izkušnjah strokovnjakov za duševno zdravje pri tovrstnem delu. Namen projekta je torej
raziskati presejalne in ocenjevalne postopke ter načine obravnave ogroženih mladostni-
kov. Gre za kompleksno področje, ki je premalo raziskano, tako pri nas kot tudi v tujini
(Grupp-Phelan idr., 2012). Posledično se v praksi presejalni in ocenjevalni pristopi še ved-
no premalo uporabljajo oz. se pri tem pojavljajo precejšnji izzivi. Ker je projekt vsebinsko
soroden projektu A (se) štekaš?!?, pri čemer je ključni vidik preučevanja zorni kot strokov-
njaka, smo ga na kratko poimenovali A (te) štekam?!?.

Presejanje mladostnikov

Intervencije presejanja so se v preteklosti že izkazale za uspešne in brez zaznanih škodlji-
vih posledic (Lake in Gould, 2011). Vendar se pri izvajanju tovrstnih programov pojavljajo
različne praktične omejitve, vezane na natančnost prepoznave ranljivih posameznikov,
način izvajanja pogovorov s prepoznanimi mladostniki, itd. V raziskavi SEYLE (Wasserman
idr., 2010) se je npr. izkazalo, da so se prepoznani mladostniki pogosteje udeležili pogovo-
ra, če je bil izveden na šoli oz. čim bližje šole ter v roku enega tedna od vzpostavitve stika
z mladostnikom (Cotter idr., 2015).

V okviru projekta A (se) štekaš?!? poteka presejanje z namenom zgodnje prepoznave ranlji-
vih mladostnikov v sodelovanju s šolskim sistemom. Na sodelujočih osnovnih in srednjih
šolah mladostniki izpolnijo sklope vprašalnikov o svojem počutju, načinih razmišljanja in
navadah. Mladostniki izpolnijo osnovni in nadaljevalni evalvacijski vprašalnik:
• Izpolnjevanje osnovnega ocenjevalnega vprašalnika poteka okoli 30–45 min, v sklo-
pu prve delavnice. Namen implementacije je presejanje oz. odkrivanje mladostnikov
v stiski ter hkrati ocenjevanje duševnega zdravja pred pričetkom intervencij.
• Izpolnjevanje nadaljevalnega ocenjevalnega vprašalnika poteka 30–45 min, na po-
sebnem srečanju približno dva meseca po zaključku vseh treh delavnic. Ugotovljene
spremembe stanja služijo kot objektivni pokazatelj učinkovitosti projekta.

70