Page 73 - Samomorilno vedenje mladostnikov
P. 73

Za ocenjevanje duševnega zdravja se v osnovnem in nadaljevalnem vprašalniku uporablja
              večji nabor tem in psiholoških vprašalnikov:
                •  subjektivno blagostanje (Kazalec blaginje WHO-5; WHO, 1998),
                •  simptomi depresivnosti (Lestvica depresivnosti CES-D; Radloff, 1977, in Vprašalnik
                   bolnikovega zdravja PHQ-9; Kroenke idr., 1999),

                •  simptomi anksioznosti (Lestvica anksioznosti STAI-X1; Spielberger idr., 1970),
                •  samomorilna ideacija in namen (Vprašalnik samomorilne ideacije PSI; Paykel idr.,
                   1974),
                •  občutek biti v breme in pomanjkanje pripadnosti (Vprašalnik medosebnih potreb INQ;
                   Van Orden idr., 2008),
                •  optimizem (Lestvica optimizma LOT-R; Scheier idr., 1994),
                •  osamljenost (De Jong Gierveld lestvica DJG – krajša različica; De Jong Gierveld idr.,
                   2006)
                •  težave v spanju (Vprašalnik skrajšanega spanca SRSQ; van Mannen idr., 2014)
                •  dodatna vprašanja s področja duševnega zdravja, navad in življenjskih izkušenj (pre-
                   komerna raba tehnologije, uporaba alkohola, drog in cigaret, medvrstniško nasilje,
                   zgodovina poskusa samomora, socialno-ekonomski status, preživljanje prostega
                   časa ipd.).



              Prepoznava mladostnikov s težavami

              v duševnem zdravju tekom delavnic




              Samomorilni proces se pri mladostnikih lahko začne s kakšnim nesrečnim, a običajnim ži-
              vljenjskim dogodkom ali sklopom kakšnih posebnih okoliščin. Mladostnika lahko to vodi v
              pomanjkanje volje, energije, občutke ujetosti in brezupa. Lahko ima občutek, da ga nihče
              ne razume, da nikomur ne more zaupati svojih stisk, da je drugim v breme ali da nikoli ne
              bo boljše. Ti občutki se lahko stopnjujejo v pasivne samomorilne težnje (npr. željo, da bi
              samo zaspali in se ne več zbudili) ali še naprej v aktivne, ko začne mladostnik že razmišljati
              in načrtovati poskus samomora. Samomorilni proces lahko ustavimo – pomembno pa je, da
              ga čim prej prepoznamo (Poštuvan, 2024).

              Mladostniki s povečanim tveganjem za težave v duševnem zdravju svojo stisko pogosto
              izražajo na različne načine, neposredno ali posredno preko različnih vedenj. Posamezni
              udeleženci lahko tekom delavnic jasno izrazijo stisko ali pa nanjo posumimo na podlagi
              njihovega vedenja tekom delavnice ali pouka.






                                                   71
   68   69   70   71   72   73   74   75   76   77   78