Page 76 - Samomorilno vedenje mladostnikov

k samomorilnim mislim. Ta način poglabljanja v tematiko pripomore k znižanju anksio-
znosti ter krepitvi odnosa med strokovnjakom in osebo v stiski. Smiselna je tudi uporaba
psiholoških vprašalnikov in lestvic za pridobivanje podatkov o specifičnih vidikih samomo-
rilnega procesa (npr. pogostost, intenzivnost, obvladovanje in trajanje samomorilnih misli,
priprava sredstev, izdelan načrt). Obenem lahko izpolnjevanje vprašalnika ali lestvice po-
samezniku predstavlja manj ogrožajoč način za izražanje misli in čustev (Rudd idr., 2001).
Vendar avtorji poudarjajo, da za ocenjevanje samomorilne ogroženosti mladost nikov ni na
voljo dovolj kvalitetnih instrumentov (Bursztein Lipsicas in Apter, 2011). Čeprav je nerealno
pričakovati, da bi strokovnjak napovedal samomor, takšna orodja potrebujemo, saj lahko
pripomorejo k čim bolj zanesljivi oceni tveganja.

Ocenjevanje poteka v okviru projekta A (te) štekam?!? v sodelovanju z enotama za otroško
in mladostniško psihiatrijo na UKC Maribor in UPK Ljubljana. V raziskavi sodelujejo 12- do
21-letni mladostniki ter strokovnjaki, ki delajo z njimi. Ob vključitvi v raziskavo mladostniki
sodelujejo v poglobljenem pristopu za ocenjevanje ogroženosti, ki vključuje pogovor s stro-
kovnjakom in izpolnjevanje vprašalnikov.

V ta namen smo prevedli in priredili nova instrumenta, katerih uporabno vrednost želimo
raziskati, protokol STARS (Presejalni intervju za ocenjevanje samomorilne ogroženosti,
Hawgood in De Leo, 2015) in instrument MARIS (Modularni instrument za oceno neposre-
dne samomorilne ogroženosti, Hawes idr., 2017), s pomočjo katerih strokovnjak vodi pogo-
vor z mladostnikom. S samoocenjevalnimi vprašalniki pridobivamo dodatne podatke, npr.
o samomorilnih mislih ter stališčih, vezanih na smrt in samomorilno vedenje, pridobljeni
zmožnosti za samomor ter medosebnih potrebah mladostnikov.

Mladostnike po šestih mesecih ponovno kontaktiramo po telefonu in jih povprašamo o po-
teku obravnave ter počutju in morebitnem samomorilnem vedenju po zaključku obravnave.
Ker smo se v času izvajanja projekta soočili z epidemijo COVID-19, smo v raziskavo vključili
še specifične vidike doživljanja v času epidemije. Do sedaj je v ta del raziskave vključe-
nih že preko 150 mladostnikov. Raziskava še poteka, vendar lahko poročamo o nekaterih
spodbudnih preliminarnih rezultatih. Subjektivna poročanja udeležencev šest mesecev
po vključitvi v projekt namreč nakazujejo, da so mladostniki še naprej uspešno vključeni
v zdravljenje in da večinoma poročajo o pozitivnih vplivih, ki jih je imela obravnava na nji-
hovo duševno zdravje.

Delo strokovnjakov s samomorilnimi

posamezniki

Za strokovnjake na področju duševnega zdravja je delo s samomorilnimi posamezniki
med najbolj kompleksnimi nalogami. Delo z njimi jim povzroča skrbi in predstavlja ve-
lik terapevt ski izziv (Fowler, 2013). Pri tem so mladostniki zaradi značilnosti razvojnega

74