Page 75 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Identifikacija posameznikov s povečanim

tveganjem za slabše duševno zdravje

Pri identifikaciji ranljivih posameznikov se opiramo na prisotnost dejavnikov tveganja
in samoporočanje udeležencev o različnih vidikih doživljanja, ki bi lahko kazali na stisko.
Mladostnike s povečanim tveganjem za slabše duševno zdravje prepoznamo preko infor-
macij, zbranih s pomočjo osnovnega ali nadaljevalnega evalvacijskega vprašalnika.

Na podlagi izpolnjenega vprašalnika so identificirani mladostniki s povečanim tveganjem
za slabše duševno zdravje povabljeni na individualen pogovor za preverjanje resnosti
ogroženosti, ki jih izvajajo svetovalni delavci na šoli. Ti v individualnem pogovoru preverijo
doživljanje stisk in misli na samomor, pri čemer ogrožene mladostnike napotijo na klini-
čno-psihološko oz. pedopsihiatrično obravnavo. Pri tem je pomembno, da je strokovnjak
za duševno zdravje mladostniku lahko dosegljiv (v bližnji okolici, dosegljiv s pomočjo jav-
nega prevoza itd.), zato je v pogovoru z mladostnikom v stiski ključnega pomena, da je
svetovalni delavec na šoli seznanjen z možnimi viri strokovne pomoči v bližnji okolici.

Kako izpeljati pogovor z mladostnikom in njegovimi starši je podrobneje predstavljeno v
poglavju 9 - Pogovor in obravnava mladostnika v stiski v šolskem okolju. Kot pomoč pri
ustrezni izvedbi individualnega pogovora z mladostnikom priporočamo tudi uporabo pri-
ročnika: Pogovor o samomoru: Praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vpra-
šanjih (Poštuvan, 2020). Priročnik je prosto dostopen na spletni strani zivziv.si, prav tako
pa lahko do njega dostopate s pomočjo spodnje QR kode.

Ocenjevanje samomorilne ogroženosti

v klinično-psihološki obravnavi

Ocenjevanje samomorilne ogroženosti navadno temelji na kliničnem intervjuju oz. pogovo-
ru, psihološkem testiranju in pridobivanju podatkov od posameznikovih bližnjih. Kot velja
za psihološko testiranje na splošno, je potrebno zbrane informacije interpretirati v luči
posameznikove zgodovine, podatkov ob napotitvi ter ocene vedenja. V pogovoru je vse-
bine priporočljivo obravnavati v smeri od prvih simptomov k občutku brezupa in nazadnje

73