Page 27 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 27
2.2 Turizem in trg dela
Tabela 5: Visokošolske institucije in akreditirani študijski dodiplomski programi.
Visokošolski študijski programi 1. stopnje (3-letni)
Visokošolska organizacija Visokošolski strokovni program Univerzitetni programi
Univerza na Primorskem
1. Management turističnih podjetij Turizem
Fakulteta za turistične študije Management turističnih des- Kulturni turizem
Turistica tinacij
Mediacija v turizmu
Univerza v Ljubljani
2. Visoka poslovna šola, študijska us- Univerzitetna poslovna in ekon-
Ekonomska fakulteta meritev: Turizem omska šola, študijska usmeritev:
Turizem
Univerza v Mariboru
3. Ekonomsko-poslovna fakulteta Poslovna ekonomija, študijska us- 27
meritev: Turizem
4. Fakulteta za turizem, Brežice Turizem Turizem
Samostojni visokošolski zavodi
5. Visoka šola za trajnostni turizem Dediščinski in kulinarični turizem
Erudio
6. Visoka šola za hotelirstvo in tur- Hotelirstvo in turizem
izem Bled
7. Fakulteta za komercialne in Turizem
poslovne vede
8. Gea College Podjetništvo in turizem Akreditacija je potekla 30. 9. 2015
in ne bo podaljšana
Vir: povzeto po MIZŠ, 2015.
Pojav ni neznan: v Veliki Britaniji in Avstraliji so že v 80. letih prej-
šnjega stoletja opazili hitro rast turističnih študijskih programov, kar je
povzročilo veliko polemik (Evans, 1993; Ryan, 1995; Amoah in Baum,
1997; Leslie in Richardson, 2000; Busby in Fiedel, 2001). Nekateri avtor-
ji so se zavzemali za raznolikost in številčnost programov, tako zaradi rasti
turizma kot tudi z argumentom, da bo turizem vedno privlačil študente in
se jim ne sme odreči želje po študiju turizma, čeprav ni na razpolago dovolj
delovnih mest (Ryan), drugi (Evans, 1993) pa so zatrjevali, da bi morali re-
ducirati priliv študentov in ustaviti akreditacijo novih programov. Ob tem
so raziskave razkrile še eno neprijetno dejstvo, da so britanski delodajal-
ci pri zaposlovanju dajali prednost kandidatom s področij drugih ved, ne-
kateri pa so zatrjevali, da je le učenje na podlagi dela tisto, ki pripravi kan-
didata na zaposlitev. Kar pa se tiče raznolikosti študijskih programov, sta
Amoah in Baum (1997) poudarila, da bi homogenost v študijskih progra-
Tabela 5: Visokošolske institucije in akreditirani študijski dodiplomski programi.
Visokošolski študijski programi 1. stopnje (3-letni)
Visokošolska organizacija Visokošolski strokovni program Univerzitetni programi
Univerza na Primorskem
1. Management turističnih podjetij Turizem
Fakulteta za turistične študije Management turističnih des- Kulturni turizem
Turistica tinacij
Mediacija v turizmu
Univerza v Ljubljani
2. Visoka poslovna šola, študijska us- Univerzitetna poslovna in ekon-
Ekonomska fakulteta meritev: Turizem omska šola, študijska usmeritev:
Turizem
Univerza v Mariboru
3. Ekonomsko-poslovna fakulteta Poslovna ekonomija, študijska us- 27
meritev: Turizem
4. Fakulteta za turizem, Brežice Turizem Turizem
Samostojni visokošolski zavodi
5. Visoka šola za trajnostni turizem Dediščinski in kulinarični turizem
Erudio
6. Visoka šola za hotelirstvo in tur- Hotelirstvo in turizem
izem Bled
7. Fakulteta za komercialne in Turizem
poslovne vede
8. Gea College Podjetništvo in turizem Akreditacija je potekla 30. 9. 2015
in ne bo podaljšana
Vir: povzeto po MIZŠ, 2015.
Pojav ni neznan: v Veliki Britaniji in Avstraliji so že v 80. letih prej-
šnjega stoletja opazili hitro rast turističnih študijskih programov, kar je
povzročilo veliko polemik (Evans, 1993; Ryan, 1995; Amoah in Baum,
1997; Leslie in Richardson, 2000; Busby in Fiedel, 2001). Nekateri avtor-
ji so se zavzemali za raznolikost in številčnost programov, tako zaradi rasti
turizma kot tudi z argumentom, da bo turizem vedno privlačil študente in
se jim ne sme odreči želje po študiju turizma, čeprav ni na razpolago dovolj
delovnih mest (Ryan), drugi (Evans, 1993) pa so zatrjevali, da bi morali re-
ducirati priliv študentov in ustaviti akreditacijo novih programov. Ob tem
so raziskave razkrile še eno neprijetno dejstvo, da so britanski delodajal-
ci pri zaposlovanju dajali prednost kandidatom s področij drugih ved, ne-
kateri pa so zatrjevali, da je le učenje na podlagi dela tisto, ki pripravi kan-
didata na zaposlitev. Kar pa se tiče raznolikosti študijskih programov, sta
Amoah in Baum (1997) poudarila, da bi homogenost v študijskih progra-
