Page 26 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 26
cept zaposljivosti

žičnosti terciarnega študija (veliko število višje- in visokošolskih institucij
ter programov) kot krčenju števila delovnih mest v turističnem sektorju.

Na področju terciarnega izobraževanja je Slovenija v preteklih dveh de-
setletjih doživela pravo ekspanzijo izobraževalnih organizacij. V tabelah
4 in 5 prikazujemo stanje na področju višjega in visokega šolstva: ponud-
ba izobraževalnih zavodov in akreditiranih študijskih programov za pot-
rebe turizma.

Tabela 4: Višješolske institucije in študijski programi na področju turizma.

Višješolska organizacija Študijski programi
(2-letni)
1. Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled Gostinstvo in turizem
Velnes
26 2. Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor Gostinstvo in turizem
Velnes
3. Šolski center Velenje, Višja strokovna šola Gostinstvo in turizem

4. Biotehnični izobraževalni center Ljubljana, Gostinstvo in turizem
Višja strokovna šola
Gostinstvo in turizem
5. Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola
Gostinstvo in turizem
6. Grm Novo Mesto, Center biotehnike in turizma,
Višja strokovna šola Gostinstvo in turizem

7. Erudio, Višja strokovna šola v Ljubljani Velnes

8. Doba – Evropsko poslovno izobraževalno središče, Velnes
Višja strokovna šola Maribor Velnes

9. Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes

10. Izobraževalno razvojni center Izraz

Vir: povzeto po MIZŠ, 2015.

Med ponudniki študijskih programov za potrebe turizma v Sloveniji
je torej prisotna ostra tekma za študente. Upoštevati je treba tudi, da ima-
jo izobraževalne organizacije skromne mednarodne ambicije, velika veči-
na ni aktivna zunaj meja Slovenije, tujih študentov je malo (prevladujejo
tisti iz izmenjav), pa tudi učenje na daljavo ni razvito. Od študijskega leta
2008/2009 je število prijav v programe terciarno izobraževanje manjše od
števila vpisnih mest, zlasti pa upada izredni študij. Manjši vpis je posledica
demografskih sprememb oziroma zmanjševanja generacij mladih.

Zaskrbljenost zaradi prevelike ponudbe diplomantov turizma na trgu
dela se v Sloveniji pojavlja že vse od leta 1995, ko je bila ustanovljena prva
zasebna visokošolska organizacija v Sloveniji, (današnja Turistica), v nas-
lednjih dveh desetletjih pa smo bili v Sloveniji priča pravemu razcvetu viš-
jega šolstva (zlasti zasebnega), pojavu dveh novih univerz in samostojnih
visokošolskih organizacij.
   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31