Page 56 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 56
Empirična raziskava
čela šele v študijskem letu 2014/15, zato še ne moremo govoriti o polnem
delovanju; nekatere aktivnosti so šele v zametkih (npr.: karierna borza)
ali celo načrtih. Za zaposljivost študentov so – poleg kariernega svetova-
nja – največjega pomena delavnice (npr. na temo zaposlitvenih intervju-
jev, uporabe socialnih omrežij, spopadanja s stresom, motivacije, učinkovi-
te organizacije časa ipd.), karierni dnevi (s predstavitvami delodajalcev in
možnostjo intervjujev kandidatov za prakse/zaposlitev), obiski podjetij ter
nudenje informacij študentom. Velikega pomena je tudi štipendijski sklad
univerze (Karierni center UP, 2015).
Med prepoznanimi slabostmi (in izzivi) izpostavimo slabo motivira-
nost in neosveščenost študentov o pomenu kariernega načrtovanja in vse-
življenjskega učenja. Očitno je študentom vse, kar ni obvezno, odveč oziro-
ma nepotrebno. Za udeležbo na delavnicah so potrebne spodbude, vztrajno
56 in dodatno promoviranje ter tudi kreditno ovrednotenje delavnic. Dejstvo,
da je karierni center lociran na drugi lokaciji, predstavlja dodatno težavo;
menimo, da bi stalna prisotnost v okolju fakultete zanesljivo spodbudila
večji interes študentov.
Ostale aktivnosti visokošolske institucije
Poglobili smo se tudi v vključenost/ prisotnost zaposljivosti in zaposlitve-
nih kompetenc v internih aktih in drugih dokumentih visokošolske in-
stitucije. Zaposljivost študentov oziroma diplomantov je eden od elemen-
tov presoje kakovosti študijskih programov in visokošolske institucije. Ob
akreditaciji zavoda je potrebno NAKVIS-u predložiti mnenja pristojne
zbornice ali združenja delodajalcev, pristojnih za področja, ki jih pokrivajo
študijski programi. Ob akreditaciji študijskih programov morajo predloži-
ti podatke o potrebah po kadrih in trendih razvoja, ob reakreditaciji pro-
gramov pa je potrebno navesti, kolikšen delež diplomantov se zaposli v go-
spodarstvu in negospodarstvu. Mnenja smo, da le zadnji podatek odraža
realno sliko zaposljivosti, sicer pa ni težko najti partnerja iz gospodarstva,
ki bo kurtoazno prispeval pozitivno mnenje. Dodajmo še mnenje strokov-
njakov (Zgaga v Komljenovič, 2010, 13), da »… zaposljivost in zaposlenost
ni enako – videti je, da je pri nas delodajalska sfera precej nezainteresirana
za razprave o tem, kako naj bi študij potekal«. Zato je vključevanje gospo-
darstva v (re)oblikovanje študijskih programov potrebno resnega razmisle-
ka. Strokovnjaki imajo tudi zelo različna mnenja o tem, ali naj se fakultete
prilagajajo potrebam trga dela (torej kapitala) in bodo programi poklicno
usmerjeni ali pa naj razvijajo študentske potenciale širše in dajo poudarek
predvsem prenosljivim kompetencam – s tem bi se diplomantom odprle
širše možnosti za kariero v drugih dejavnostih (Busby in Fiedel, 2001).
čela šele v študijskem letu 2014/15, zato še ne moremo govoriti o polnem
delovanju; nekatere aktivnosti so šele v zametkih (npr.: karierna borza)
ali celo načrtih. Za zaposljivost študentov so – poleg kariernega svetova-
nja – največjega pomena delavnice (npr. na temo zaposlitvenih intervju-
jev, uporabe socialnih omrežij, spopadanja s stresom, motivacije, učinkovi-
te organizacije časa ipd.), karierni dnevi (s predstavitvami delodajalcev in
možnostjo intervjujev kandidatov za prakse/zaposlitev), obiski podjetij ter
nudenje informacij študentom. Velikega pomena je tudi štipendijski sklad
univerze (Karierni center UP, 2015).
Med prepoznanimi slabostmi (in izzivi) izpostavimo slabo motivira-
nost in neosveščenost študentov o pomenu kariernega načrtovanja in vse-
življenjskega učenja. Očitno je študentom vse, kar ni obvezno, odveč oziro-
ma nepotrebno. Za udeležbo na delavnicah so potrebne spodbude, vztrajno
56 in dodatno promoviranje ter tudi kreditno ovrednotenje delavnic. Dejstvo,
da je karierni center lociran na drugi lokaciji, predstavlja dodatno težavo;
menimo, da bi stalna prisotnost v okolju fakultete zanesljivo spodbudila
večji interes študentov.
Ostale aktivnosti visokošolske institucije
Poglobili smo se tudi v vključenost/ prisotnost zaposljivosti in zaposlitve-
nih kompetenc v internih aktih in drugih dokumentih visokošolske in-
stitucije. Zaposljivost študentov oziroma diplomantov je eden od elemen-
tov presoje kakovosti študijskih programov in visokošolske institucije. Ob
akreditaciji zavoda je potrebno NAKVIS-u predložiti mnenja pristojne
zbornice ali združenja delodajalcev, pristojnih za področja, ki jih pokrivajo
študijski programi. Ob akreditaciji študijskih programov morajo predloži-
ti podatke o potrebah po kadrih in trendih razvoja, ob reakreditaciji pro-
gramov pa je potrebno navesti, kolikšen delež diplomantov se zaposli v go-
spodarstvu in negospodarstvu. Mnenja smo, da le zadnji podatek odraža
realno sliko zaposljivosti, sicer pa ni težko najti partnerja iz gospodarstva,
ki bo kurtoazno prispeval pozitivno mnenje. Dodajmo še mnenje strokov-
njakov (Zgaga v Komljenovič, 2010, 13), da »… zaposljivost in zaposlenost
ni enako – videti je, da je pri nas delodajalska sfera precej nezainteresirana
za razprave o tem, kako naj bi študij potekal«. Zato je vključevanje gospo-
darstva v (re)oblikovanje študijskih programov potrebno resnega razmisle-
ka. Strokovnjaki imajo tudi zelo različna mnenja o tem, ali naj se fakultete
prilagajajo potrebam trga dela (torej kapitala) in bodo programi poklicno
usmerjeni ali pa naj razvijajo študentske potenciale širše in dajo poudarek
predvsem prenosljivim kompetencam – s tem bi se diplomantom odprle
širše možnosti za kariero v drugih dejavnostih (Busby in Fiedel, 2001).
