Page 51 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 51
5.4 Rezultati in razprava 51
C1/C2 so vsi (100 %) ocenili, da obvladajo angleški jezik, močno pa zaos-
tajajo pri znanju nemškega (24 %), italijanskega (15 %), hrvaškega (10 %) in
ruskega jezika (4 %). Izredno malo študentov (5 %) je ocenilo, da obvlada-
jo tri jezike, pa še v tem primeru najmanj enega pasivno. Za študenta, ki
bo iskal svoje priložnosti v turističnem sektorju, kjer je komunikacija v tu-
jih jezikih predpogoj za delovanje oziroma stike z drugimi kulturami, je to
hud primanjkljaj v konkurenčnosti.
Opazili smo tudi, da študenti niso navedli nekaterih generičnih kom-
petenc, ki jih zasledimo v učnih načrtih posameznih predmetov in pome-
nijo pomembne zmožnosti, npr. pisanje prijav na projekte, razvijanje pod-
jetniških veščin, priprave na samozaposlitev, priprava poslovnih načrtov ali
razvoj idej v inovacije. Predvidevamo, da študenti niso ozavestili pomena
tovrstnih kompetenc ali pa gre za prešibko opolnomočenje študentov ozi-
roma manjšo učinkovitost učnih metod.
Delovne izkušnje
Kompetence zaposljivosti pa zajemajo več kot le generične kompetence
(Harvey, 2001), saj vključujejo tudi delovne izkušnje. Raziskave (Riley et
al., 2002; Raybould in Wilkins, 2005; Rok, Lebe in Cvikl, 2011; Harki-
son, Poulston in Kim, 2011) kažejo, da večina delodajalcev v turističnem
sektorju meni, da so prav delovne izkušnje ključna dodana vrednost h kon-
kurenčnosti delojemalca. Dodajmo še podatke UMAR-ja (Čelebič, 2014)
iz raziskav med delodajalci: 43,6 % delodajalcev meni, da bi morali visoko-
šolski zavodi za izboljšanje zaposljivosti diplomantov v študijski program
vključiti sektorsko specifične z delom povezane izkušnje; delodajalci tudi
menijo, da so generične veščine diplomantov pomembne. Razvoj generič-
nih veščin spodbujajo aktivne oblike poučevanja in s študijem povezane
delovne izkušnje.
V naši raziskavi so študenti navajali pridobljene delovne izkušnje z raz-
ličnih področij turizma: recepcije (49 %), strežbe (29 %), organizatorjev
potovanj in potovalnih agencij (22 %), turističnih informativnih centrov
(15 %), organizacije dogodkov (10 %), kuhinje (5 %) in igralnic (3 %). Neka-
teri so delo opravljali kot obvezno prakso, najmanj je prostovoljnih praks.
Zelo relevantne so izkušnje iz praktičnega usposabljanja v okviru posame-
znih predmetov, kot reševanje podjetniških izzivov, natečaji podjetij ipd.
Največ delovnih izkušenj pa so pridobili v obliki študentskih del; v Slove-
niji je ta oblika dela za delodajalce še vedno najbolj davčno in regulatorno
ugodna. Vzorec je zajel tudi študente brez delovnih izkušenj v tem sektor-
ju (9 %); to jim zanesljivo zmanjšuje možnosti za zaposlitev, čeprav lahko ta
deficit do konca študija še nadoknadijo. Prav tako pa so v boljšem položa-
C1/C2 so vsi (100 %) ocenili, da obvladajo angleški jezik, močno pa zaos-
tajajo pri znanju nemškega (24 %), italijanskega (15 %), hrvaškega (10 %) in
ruskega jezika (4 %). Izredno malo študentov (5 %) je ocenilo, da obvlada-
jo tri jezike, pa še v tem primeru najmanj enega pasivno. Za študenta, ki
bo iskal svoje priložnosti v turističnem sektorju, kjer je komunikacija v tu-
jih jezikih predpogoj za delovanje oziroma stike z drugimi kulturami, je to
hud primanjkljaj v konkurenčnosti.
Opazili smo tudi, da študenti niso navedli nekaterih generičnih kom-
petenc, ki jih zasledimo v učnih načrtih posameznih predmetov in pome-
nijo pomembne zmožnosti, npr. pisanje prijav na projekte, razvijanje pod-
jetniških veščin, priprave na samozaposlitev, priprava poslovnih načrtov ali
razvoj idej v inovacije. Predvidevamo, da študenti niso ozavestili pomena
tovrstnih kompetenc ali pa gre za prešibko opolnomočenje študentov ozi-
roma manjšo učinkovitost učnih metod.
Delovne izkušnje
Kompetence zaposljivosti pa zajemajo več kot le generične kompetence
(Harvey, 2001), saj vključujejo tudi delovne izkušnje. Raziskave (Riley et
al., 2002; Raybould in Wilkins, 2005; Rok, Lebe in Cvikl, 2011; Harki-
son, Poulston in Kim, 2011) kažejo, da večina delodajalcev v turističnem
sektorju meni, da so prav delovne izkušnje ključna dodana vrednost h kon-
kurenčnosti delojemalca. Dodajmo še podatke UMAR-ja (Čelebič, 2014)
iz raziskav med delodajalci: 43,6 % delodajalcev meni, da bi morali visoko-
šolski zavodi za izboljšanje zaposljivosti diplomantov v študijski program
vključiti sektorsko specifične z delom povezane izkušnje; delodajalci tudi
menijo, da so generične veščine diplomantov pomembne. Razvoj generič-
nih veščin spodbujajo aktivne oblike poučevanja in s študijem povezane
delovne izkušnje.
V naši raziskavi so študenti navajali pridobljene delovne izkušnje z raz-
ličnih področij turizma: recepcije (49 %), strežbe (29 %), organizatorjev
potovanj in potovalnih agencij (22 %), turističnih informativnih centrov
(15 %), organizacije dogodkov (10 %), kuhinje (5 %) in igralnic (3 %). Neka-
teri so delo opravljali kot obvezno prakso, najmanj je prostovoljnih praks.
Zelo relevantne so izkušnje iz praktičnega usposabljanja v okviru posame-
znih predmetov, kot reševanje podjetniških izzivov, natečaji podjetij ipd.
Največ delovnih izkušenj pa so pridobili v obliki študentskih del; v Slove-
niji je ta oblika dela za delodajalce še vedno najbolj davčno in regulatorno
ugodna. Vzorec je zajel tudi študente brez delovnih izkušenj v tem sektor-
ju (9 %); to jim zanesljivo zmanjšuje možnosti za zaposlitev, čeprav lahko ta
deficit do konca študija še nadoknadijo. Prav tako pa so v boljšem položa-
