Page 54 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 54
Empirična raziskava
gostinstvo obstaja sedaj že 22 NPK (NRP, 2015). Žal nihče od responden-
tov ne poseduje takih certifikatov. Čeprav nekateri študenti v motivacij-
skih pismih zatrjujejo, da imajo »voljo do učenja«, torej manjka dokazov
za to. Menimo, da nekateri tudi niso ozavestili pomena tovrstnega znanja
in jih je treba usmerjati v prikazovanje tovrstnih participacij in v refleksijo
naučenega. Razmere v družbi so postale veliko bolj naklonjene neformal-
nemu učenju in to velja izkoristiti. Še leta 2000 so strokovnjaki ugotavljali,
da: »... se na neformalno učenje ne gleda kot na ‚resnično‘ učenje, pa tudi
njegovi dosežki nimajo vrednosti na trgu dela. Neformalno učenje je res-
nično podcenjeno« (EC, 2000, 9). Razmere so se kasneje izboljšale, razno-
likost oblik učenja in vrednotenja rezultatov učenja, ne glede na to, kako
je bilo znanje pridobljeno, se odražajo tudi pri delodajalcih, ki cenijo vse
dodatne kvalifikacije kandidata, ki dokazujejo dodatno razvijanje kompe-
54 tenc, tako v horizontalni kot vertikalni dimenziji.
Mednarodna mobilnost študentov
Kljub naraščanju števila odhodov študentov v tujino preko programov
mednarodne mobilnosti pa je teh še vedno malo; podatki mednarodne pi-
sarne kažejo, da se v povprečju na študij v tujino poda 30 študentov fakul-
tete letno, na praktično usposabljanje v tujino pa 20 študentov letno, veči-
del z dotacijami programov Erasmus, CEEPUS in NFM. Tudi v evropskih
razmerah (Allen, Pavlin in van der Velde, 2011) je delež slovenskih študen-
tov, ki so sodelovali v mednarodnih izmenjavah, izredno skromen, le 12 %
Glede na nesporne prednosti mednarodnih izkušenj študenta je taka ome-
jena mobilnost znak manjše konkurenčnosti in fleksibilnosti naših štu-
dentov. Raziskava je še razkrila, da študenti, ki so izmenjavo izkoristili, ne
znajo ustrezno predstaviti, kaj so z mobilnostjo pridobili. Evalvacija mobil-
nosti se izvaja na ravni univerze in na državni ravni (CMEPIUS), pa tudi
skozi končna poročila praktikantov in s kreditnim ovrednotenjem opra-
vljenega študija/prakse.
Institucija si mora prizadevati omogočiti študentom vključevanje v
mednarodne tokove, jih motivirati za udeležbo v kateri od oblik mobilno-
sti, od krajših obiskov, delavnic, poletnih šol do daljših praks in študijskih
izmenjav. Flander (2011) pa opozarja, da je za kakovostni izplen mednaro-
dne mobilnosti študenta odločilnega pomena dobra priprava, informiranje
in podpora študentu (v smislu svetovanja, pedagoške, kulturne, jezikovne
priprave ipd.). Ključnega pomena je sodelovanje mednarodne pisarne, aka-
demskega osebja, jezikovne šole in ustrezno motiviranega študenta. Tudi
na tem področju ima visokošolska institucija še priložnosti za izboljšave.
Velik prispevek bo dala že vključitev univerze v projekt IEREST, medkul-
turno pripravo udeležencev izmenjav Erasmus (študentov in učiteljev), v
gostinstvo obstaja sedaj že 22 NPK (NRP, 2015). Žal nihče od responden-
tov ne poseduje takih certifikatov. Čeprav nekateri študenti v motivacij-
skih pismih zatrjujejo, da imajo »voljo do učenja«, torej manjka dokazov
za to. Menimo, da nekateri tudi niso ozavestili pomena tovrstnega znanja
in jih je treba usmerjati v prikazovanje tovrstnih participacij in v refleksijo
naučenega. Razmere v družbi so postale veliko bolj naklonjene neformal-
nemu učenju in to velja izkoristiti. Še leta 2000 so strokovnjaki ugotavljali,
da: »... se na neformalno učenje ne gleda kot na ‚resnično‘ učenje, pa tudi
njegovi dosežki nimajo vrednosti na trgu dela. Neformalno učenje je res-
nično podcenjeno« (EC, 2000, 9). Razmere so se kasneje izboljšale, razno-
likost oblik učenja in vrednotenja rezultatov učenja, ne glede na to, kako
je bilo znanje pridobljeno, se odražajo tudi pri delodajalcih, ki cenijo vse
dodatne kvalifikacije kandidata, ki dokazujejo dodatno razvijanje kompe-
54 tenc, tako v horizontalni kot vertikalni dimenziji.
Mednarodna mobilnost študentov
Kljub naraščanju števila odhodov študentov v tujino preko programov
mednarodne mobilnosti pa je teh še vedno malo; podatki mednarodne pi-
sarne kažejo, da se v povprečju na študij v tujino poda 30 študentov fakul-
tete letno, na praktično usposabljanje v tujino pa 20 študentov letno, veči-
del z dotacijami programov Erasmus, CEEPUS in NFM. Tudi v evropskih
razmerah (Allen, Pavlin in van der Velde, 2011) je delež slovenskih študen-
tov, ki so sodelovali v mednarodnih izmenjavah, izredno skromen, le 12 %
Glede na nesporne prednosti mednarodnih izkušenj študenta je taka ome-
jena mobilnost znak manjše konkurenčnosti in fleksibilnosti naših štu-
dentov. Raziskava je še razkrila, da študenti, ki so izmenjavo izkoristili, ne
znajo ustrezno predstaviti, kaj so z mobilnostjo pridobili. Evalvacija mobil-
nosti se izvaja na ravni univerze in na državni ravni (CMEPIUS), pa tudi
skozi končna poročila praktikantov in s kreditnim ovrednotenjem opra-
vljenega študija/prakse.
Institucija si mora prizadevati omogočiti študentom vključevanje v
mednarodne tokove, jih motivirati za udeležbo v kateri od oblik mobilno-
sti, od krajših obiskov, delavnic, poletnih šol do daljših praks in študijskih
izmenjav. Flander (2011) pa opozarja, da je za kakovostni izplen mednaro-
dne mobilnosti študenta odločilnega pomena dobra priprava, informiranje
in podpora študentu (v smislu svetovanja, pedagoške, kulturne, jezikovne
priprave ipd.). Ključnega pomena je sodelovanje mednarodne pisarne, aka-
demskega osebja, jezikovne šole in ustrezno motiviranega študenta. Tudi
na tem področju ima visokošolska institucija še priložnosti za izboljšave.
Velik prispevek bo dala že vključitev univerze v projekt IEREST, medkul-
turno pripravo udeležencev izmenjav Erasmus (študentov in učiteljev), v
