Page 52 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 52
Empirična raziskava
ju študenti s predizobrazbo s turističnega oziroma gostinskega področja in
podatki kažejo, da je takih 42 %. Dodajmo, da je raziskava med slovenski-
mi delodajalci (Rok, Lebe in Cvikl, 2011) pokazala, da so posebej cenjeni
kandidate s strokovnimi izkušnjami v sektorju turizma.
Raziskovalci (Šušteršič, Nastav in Kosi, 2011) posebej opozarjajo, da
mora študent selektivno izbirati dela, da lahko nadgradi in širi svoje kom-
petence, predvsem pa mora iskati delo na področju svoje študijske usme-
ritve; podatki namreč kažejo, da le tretjina študentskih del prispeva k njih-
ovi zaposljivosti. Ker večina študentov med študijem dela, je to priložnost,
ki jo velja izkoristiti v smeri pridobivanja relevantnih znanj, spretnosti in
veščin (vendar ne na škodo študija). Dela, ki so jih študenti navajali v svojih
CV-jih, pa se nanašajo tudi na druge storitvene dejavnosti (trgovina, klicni
centri, promet), fizična in administrativna dela, 5 % študentov je aktivnih
52 tudi v prostovoljstvu, tudi preko sodelovanja fakultete v projektih (npr.: Is-
trski maraton, Solinarski praznik, sejemske predstavitve).
Podatki torej kažejo, da študenti niso dovolj izbirčni pri iskanju de-
lovnih izkušenj, in predpostavljamo, da njihove odločitve vodijo bolj po-
stavke za urno plačilo, vendar bi morali razmišljati dolgoročno in skrbne-
je izbirati med možnostmi za delo. Raziskave med diplomanti EU (Allen,
Pavlin in van der Velde, 2011) tudi kažejo na primanjkljaje nekaterih kom-
petenc: učinkovitost v pogajanjih, delo pod pritiski, uveljavljanje avtorite-
te, strokovnost. Očitno jih v študijskem procesu niso pridobili in menimo,
da je predvsem sfera dela tista, ki študenta usposobi in opolnomoči na teh
področjih.
Strokovne (delovno-specifične) kompetence
Respondenti so navedli izredno skromno bero strokovnih kompetenc,
zlasti upoštevajoč njihove delovne izkušnje v turističnem sektorju. Me-
nimo, da bi se morali bolj vešče lotiti razbiranja konkretnih, specifičnih
spretnosti, veščin in znanj, ki so jih pridobili ob opravljanju del in nalog v
sektorju, npr.:
»Med opravljanjem prakse v TIC sem spoznala operativna dela, zagotavlja-
nje informacij v različnih jezikih, oskrbovanje s promocijskimi gradivi, evi-
dentiranje obiskovalcev in statistična ter administrativna opravila.«
Kar prevečkrat pa so respondenti navedli samo: »imam marketinške
kompetence«, »izkušen sem v recepcijskih poslih«, »administrativna
dela«. S takimi argumenti delodajalcu ne posredujejo uporabnih informa-
cij. Prav tako je vprašljivo navajanje kompetenc, kot sta npr. »znam prip-
raviti različne testenine in sladice« in »mešanje koktajlov«, saj si s tem
ju študenti s predizobrazbo s turističnega oziroma gostinskega področja in
podatki kažejo, da je takih 42 %. Dodajmo, da je raziskava med slovenski-
mi delodajalci (Rok, Lebe in Cvikl, 2011) pokazala, da so posebej cenjeni
kandidate s strokovnimi izkušnjami v sektorju turizma.
Raziskovalci (Šušteršič, Nastav in Kosi, 2011) posebej opozarjajo, da
mora študent selektivno izbirati dela, da lahko nadgradi in širi svoje kom-
petence, predvsem pa mora iskati delo na področju svoje študijske usme-
ritve; podatki namreč kažejo, da le tretjina študentskih del prispeva k njih-
ovi zaposljivosti. Ker večina študentov med študijem dela, je to priložnost,
ki jo velja izkoristiti v smeri pridobivanja relevantnih znanj, spretnosti in
veščin (vendar ne na škodo študija). Dela, ki so jih študenti navajali v svojih
CV-jih, pa se nanašajo tudi na druge storitvene dejavnosti (trgovina, klicni
centri, promet), fizična in administrativna dela, 5 % študentov je aktivnih
52 tudi v prostovoljstvu, tudi preko sodelovanja fakultete v projektih (npr.: Is-
trski maraton, Solinarski praznik, sejemske predstavitve).
Podatki torej kažejo, da študenti niso dovolj izbirčni pri iskanju de-
lovnih izkušenj, in predpostavljamo, da njihove odločitve vodijo bolj po-
stavke za urno plačilo, vendar bi morali razmišljati dolgoročno in skrbne-
je izbirati med možnostmi za delo. Raziskave med diplomanti EU (Allen,
Pavlin in van der Velde, 2011) tudi kažejo na primanjkljaje nekaterih kom-
petenc: učinkovitost v pogajanjih, delo pod pritiski, uveljavljanje avtorite-
te, strokovnost. Očitno jih v študijskem procesu niso pridobili in menimo,
da je predvsem sfera dela tista, ki študenta usposobi in opolnomoči na teh
področjih.
Strokovne (delovno-specifične) kompetence
Respondenti so navedli izredno skromno bero strokovnih kompetenc,
zlasti upoštevajoč njihove delovne izkušnje v turističnem sektorju. Me-
nimo, da bi se morali bolj vešče lotiti razbiranja konkretnih, specifičnih
spretnosti, veščin in znanj, ki so jih pridobili ob opravljanju del in nalog v
sektorju, npr.:
»Med opravljanjem prakse v TIC sem spoznala operativna dela, zagotavlja-
nje informacij v različnih jezikih, oskrbovanje s promocijskimi gradivi, evi-
dentiranje obiskovalcev in statistična ter administrativna opravila.«
Kar prevečkrat pa so respondenti navedli samo: »imam marketinške
kompetence«, »izkušen sem v recepcijskih poslih«, »administrativna
dela«. S takimi argumenti delodajalcu ne posredujejo uporabnih informa-
cij. Prav tako je vprašljivo navajanje kompetenc, kot sta npr. »znam prip-
raviti različne testenine in sladice« in »mešanje koktajlov«, saj si s tem
