Page 126 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 126
Mestno prebivalstvo Slovenije
poudarkom na delovnih mestih za moške, kot so na primer Črna na Koro-
škem, Muta, Šenčur, Železniki, Štore, Ruše in tako naprej. Pri velikih mes-
tih je bil indeks feminitete manjši od 100 le v Velenju in pri srednjih v Izo-
li, pri Jesenicah pa je presegal 100 za manj kot dve desetinki.
Slovensko povprečje je znašalo 102,1, povprečje za mestna naselja pa
105,2, medtem ko je bilo povprečje za ostala naselja 99,2. Izračunani kore-
lacijski koeficient (r = 0,55) kaže zmerno pozitivno korelacijo med deležem
starih 65 let in več ter indeksom feminitete. Zaradi manjše smrtnosti žensk
te prevladujejo v višjih starostnih razredih in ob večjem deležu starejšega
prebivalstva je pričakovano višji tudi indeks feminitete.
Najvišje presežke žensk nad moškimi so imeli Ljutomer (116,3), Rado-
vljica (116,6), Šmarje pri Jelšah (117,2) in Ormož (119,4). V enih manjšo in
v drugih večjo vlogo igrajo domovi starejših občanov. V Šmarjah pri Jelšah
126 z okoli 1.700 prebivalci pomeni dom s 110 ležišči, ob predpostavki, da so vsa
mesta zasedena, več kot šest odstotkov prebivalstva. To nedvomno močno
vpliva na starostno in spolno sestavo. Pri Radovljici z okoli 6.000 prebivalci
je dom z zmogljivostjo okoli 200 oseb nekoliko manj pomemben dejavnik,
a še vedno prispeva tridesetino prebivalstva.
Med velikimi mesti sta bila najvišja indeksa feminitete v Mariboru in
Ljubljani, pri kateri k temu precej prispeva predvsem večji delež žensk med
študirajočimi.
Popisne podatke o deležu mladih in starih smo primerjali s podatki za
leto 2013 iz Statističnega letopisa in ugotovili, da se je v 76 mestnih obmo-
čjih delež mladih nekoliko povečal in v 28 zmanjšal, a so bile te spremembe
v dveletnem obdobju sorazmerno majhne in so se gibale v razponu od -1,3
do +1,1 odstotne točke. Na zgornji meji tega razpona sta bili naselji Ajdov-
ščina in Pivka, na spodnji pa Naklo. Precej večje so bile razlike pri starem
prebivalstvu, seveda pričakovano predvsem navzgor. Le pri štirih mestnih
območjih se je v dveh letih od popisa delež starega prebivalstva zmanjšal, in
sicer v naseljih Spodnje Hoče in Radenci za pol odstotne točke, Mežica za
dve desetinki odstotne točke in Rače za manj kot desetinko. Delež starega
prebivalstva se je od 1. 1. 2011 do 1. 1. 2013 kar za 5,7 odstotne točke pove-
čal v Kranjski Gori in za 5,0 v Vipavi. V prvem primeru gre za odprtje no-
vega doma starejših občanov. V Vipavi je bil tak dom odprt že leta 2010, po-
leg doma starejših pa je v tem kraju z manj kot 2.000 prebivalci tudi dijaški
dom. Zato lahko manjša ali večja zasedenost hitro precej vpliva na razmerje
med starimi in mladimi. Večji delež starih gre v Vipavi predvsem na račun
srednjega starostnega razreda, v zadnjih letih se je iz leta v leto zmanjševa-
lo število v starostnem razredu študentske populacije (20 do 24) in od leta
2011 naprej tudi v deset let višjem starostnem razredu 30 do 34 let. Tudi v
poudarkom na delovnih mestih za moške, kot so na primer Črna na Koro-
škem, Muta, Šenčur, Železniki, Štore, Ruše in tako naprej. Pri velikih mes-
tih je bil indeks feminitete manjši od 100 le v Velenju in pri srednjih v Izo-
li, pri Jesenicah pa je presegal 100 za manj kot dve desetinki.
Slovensko povprečje je znašalo 102,1, povprečje za mestna naselja pa
105,2, medtem ko je bilo povprečje za ostala naselja 99,2. Izračunani kore-
lacijski koeficient (r = 0,55) kaže zmerno pozitivno korelacijo med deležem
starih 65 let in več ter indeksom feminitete. Zaradi manjše smrtnosti žensk
te prevladujejo v višjih starostnih razredih in ob večjem deležu starejšega
prebivalstva je pričakovano višji tudi indeks feminitete.
Najvišje presežke žensk nad moškimi so imeli Ljutomer (116,3), Rado-
vljica (116,6), Šmarje pri Jelšah (117,2) in Ormož (119,4). V enih manjšo in
v drugih večjo vlogo igrajo domovi starejših občanov. V Šmarjah pri Jelšah
126 z okoli 1.700 prebivalci pomeni dom s 110 ležišči, ob predpostavki, da so vsa
mesta zasedena, več kot šest odstotkov prebivalstva. To nedvomno močno
vpliva na starostno in spolno sestavo. Pri Radovljici z okoli 6.000 prebivalci
je dom z zmogljivostjo okoli 200 oseb nekoliko manj pomemben dejavnik,
a še vedno prispeva tridesetino prebivalstva.
Med velikimi mesti sta bila najvišja indeksa feminitete v Mariboru in
Ljubljani, pri kateri k temu precej prispeva predvsem večji delež žensk med
študirajočimi.
Popisne podatke o deležu mladih in starih smo primerjali s podatki za
leto 2013 iz Statističnega letopisa in ugotovili, da se je v 76 mestnih obmo-
čjih delež mladih nekoliko povečal in v 28 zmanjšal, a so bile te spremembe
v dveletnem obdobju sorazmerno majhne in so se gibale v razponu od -1,3
do +1,1 odstotne točke. Na zgornji meji tega razpona sta bili naselji Ajdov-
ščina in Pivka, na spodnji pa Naklo. Precej večje so bile razlike pri starem
prebivalstvu, seveda pričakovano predvsem navzgor. Le pri štirih mestnih
območjih se je v dveh letih od popisa delež starega prebivalstva zmanjšal, in
sicer v naseljih Spodnje Hoče in Radenci za pol odstotne točke, Mežica za
dve desetinki odstotne točke in Rače za manj kot desetinko. Delež starega
prebivalstva se je od 1. 1. 2011 do 1. 1. 2013 kar za 5,7 odstotne točke pove-
čal v Kranjski Gori in za 5,0 v Vipavi. V prvem primeru gre za odprtje no-
vega doma starejših občanov. V Vipavi je bil tak dom odprt že leta 2010, po-
leg doma starejših pa je v tem kraju z manj kot 2.000 prebivalci tudi dijaški
dom. Zato lahko manjša ali večja zasedenost hitro precej vpliva na razmerje
med starimi in mladimi. Večji delež starih gre v Vipavi predvsem na račun
srednjega starostnega razreda, v zadnjih letih se je iz leta v leto zmanjševa-
lo število v starostnem razredu študentske populacije (20 do 24) in od leta
2011 naprej tudi v deset let višjem starostnem razredu 30 do 34 let. Tudi v
