Page 142 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 142
Mestno prebivalstvo Slovenije
lje in Velenje delež rahlo nad državnim povprečjem (8,6 %), ostala štiri pa
pod njim, najbolj med vsemi pa je navzdol odstopal v Kopru (za 1,6 odsto-
tne točke). Zato je bil tudi povprečni delež za mestna naselja skupaj nižji
kot povprečni delež za druga naselja skupaj, razlika pa je bila 0,6 odstotne
točke v korist povprečnega deleža v nemestnih naseljih. To se nekako ne
sklada s predstavo o liberalnejših mestih in tradicionalnejšem podeželju.
Očitno prav pri tem tipu družin pomembno vlogo igrajo še neki drugi de-
javniki, ki nam niso poznani, z izjemo omenjene tradicionalno višje zunaj-
zakonske rodnosti v severovzhodni Sloveniji brez Prekmurja.
Če se zunajzakonski pari z otroki niso izkazali kot značilni za mesta,
pa to ne velja za matere z otroki. Te so nedvomno bistveno bolj mestni kot
nemestni pojav. Ker je v teh družinah več žensk kot moških (v vsaki je naj-
manj ena ženska – mati, otrok(ci) pa so obeh spolov), je velika tudi razli-
142 ka med deleži moških in deleži žensk, ki živijo v tem tipu družine. Delež
v vseh mestnih območjih skupaj je bil natanko petinski pri ženskah in tudi
skoraj natanko desetinski pri moških; v primerjavi z deležema za nemestna
naselja sta bila višja za 1,6 odstotne točke pri moških in kar za 3,9 odsto-
tne točke pri ženskah. Od 104 mestnih območij jih je imelo 57 delež večji
od državnega povprečja. Pod desetino skupnega prebivalstva je v družinah
mater z otroki živelo na Prevaljah, v Cerknici, Naklem in Črni na Koro-
škem. Najnižji delež je znašal 9,5 %, najvišji pa 18,5 % in to v Piranu. Blizu
tej zgornji vrednosti so bili deleži še v Murski Soboti, Kranjski Gori, Celju,
Žalcu in na Ptuju. V vseh velikih mestih in v večini srednjih so deleži pre-
segali državno povprečje. Od srednjih mest so imela manjše deleže od pov-
prečja države le Trbovlje, Kamnik in Jesenice, a slednja dva le za desetin-
ko odstotne točke.
V družinah očetov z otroki je živelo v povprečju skoraj petkrat manj
ljudi kot v družinah mater z otroki. Tudi razlika napram nemestnim na-
seljem je bila manjša, a so imela mesta višje deleže. Razlike med najnižjimi
in najvišjimi deleži pa so bile večje kot pri materah z otroki. V povprečju je
4,2 % od vseh moških v mestnih naseljih živelo v takem tipu družine. To je
bilo le za 0,2 odstotni točki več kot v nemestnih naseljih. Žensk je v enos-
tarševskih družinah z očetom živelo le 1,2 odstotka, kar je za 0,1 odstotne
točke več, kot je bilo povprečje za nemestna naselja. V Piranu je v družinah
očetov z otroki živelo največ, to je 3,9 %, prebivalcev obeh spolov, najmanjši
delež (1,1 %) pa je imela Gornja Radgona. Kar 65 mestnih območij je imelo
deleže manjše od državnega povprečja, a je bilo povprečje za mestna obmo-
čja večje od njega predvsem na račun nadpovprečnih deležev v večjih mes-
tih (Koper, Ljubljana, Novo mesto), ob tem, da sta bila tudi deleža v Kra-
nju in Mariboru državnemu povprečju zelo blizu.
lje in Velenje delež rahlo nad državnim povprečjem (8,6 %), ostala štiri pa
pod njim, najbolj med vsemi pa je navzdol odstopal v Kopru (za 1,6 odsto-
tne točke). Zato je bil tudi povprečni delež za mestna naselja skupaj nižji
kot povprečni delež za druga naselja skupaj, razlika pa je bila 0,6 odstotne
točke v korist povprečnega deleža v nemestnih naseljih. To se nekako ne
sklada s predstavo o liberalnejših mestih in tradicionalnejšem podeželju.
Očitno prav pri tem tipu družin pomembno vlogo igrajo še neki drugi de-
javniki, ki nam niso poznani, z izjemo omenjene tradicionalno višje zunaj-
zakonske rodnosti v severovzhodni Sloveniji brez Prekmurja.
Če se zunajzakonski pari z otroki niso izkazali kot značilni za mesta,
pa to ne velja za matere z otroki. Te so nedvomno bistveno bolj mestni kot
nemestni pojav. Ker je v teh družinah več žensk kot moških (v vsaki je naj-
manj ena ženska – mati, otrok(ci) pa so obeh spolov), je velika tudi razli-
142 ka med deleži moških in deleži žensk, ki živijo v tem tipu družine. Delež
v vseh mestnih območjih skupaj je bil natanko petinski pri ženskah in tudi
skoraj natanko desetinski pri moških; v primerjavi z deležema za nemestna
naselja sta bila višja za 1,6 odstotne točke pri moških in kar za 3,9 odsto-
tne točke pri ženskah. Od 104 mestnih območij jih je imelo 57 delež večji
od državnega povprečja. Pod desetino skupnega prebivalstva je v družinah
mater z otroki živelo na Prevaljah, v Cerknici, Naklem in Črni na Koro-
škem. Najnižji delež je znašal 9,5 %, najvišji pa 18,5 % in to v Piranu. Blizu
tej zgornji vrednosti so bili deleži še v Murski Soboti, Kranjski Gori, Celju,
Žalcu in na Ptuju. V vseh velikih mestih in v večini srednjih so deleži pre-
segali državno povprečje. Od srednjih mest so imela manjše deleže od pov-
prečja države le Trbovlje, Kamnik in Jesenice, a slednja dva le za desetin-
ko odstotne točke.
V družinah očetov z otroki je živelo v povprečju skoraj petkrat manj
ljudi kot v družinah mater z otroki. Tudi razlika napram nemestnim na-
seljem je bila manjša, a so imela mesta višje deleže. Razlike med najnižjimi
in najvišjimi deleži pa so bile večje kot pri materah z otroki. V povprečju je
4,2 % od vseh moških v mestnih naseljih živelo v takem tipu družine. To je
bilo le za 0,2 odstotni točki več kot v nemestnih naseljih. Žensk je v enos-
tarševskih družinah z očetom živelo le 1,2 odstotka, kar je za 0,1 odstotne
točke več, kot je bilo povprečje za nemestna naselja. V Piranu je v družinah
očetov z otroki živelo največ, to je 3,9 %, prebivalcev obeh spolov, najmanjši
delež (1,1 %) pa je imela Gornja Radgona. Kar 65 mestnih območij je imelo
deleže manjše od državnega povprečja, a je bilo povprečje za mestna obmo-
čja večje od njega predvsem na račun nadpovprečnih deležev v večjih mes-
tih (Koper, Ljubljana, Novo mesto), ob tem, da sta bila tudi deleža v Kra-
nju in Mariboru državnemu povprečju zelo blizu.
