Page 143 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 143
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 143
Ob koncu podpoglavja še nekaj besed o kategoriji »Drugo, neznano«
– sem so razvrščeni vsi, ki jih tako ali drugače ni v osnovnih tipih družin. V
Sloveniji je v to kategorijo spadalo 18,6 % vseh prebivalcev. Dejansko bi lah-
ko rekli, da je to najbolj mestna kategorija, saj je bila razlika med povpreč-
nim deležem mestnih v primerjavi z nemestnimi naselji kar 7,6 odstotnih
točk v korist mestnih. Šesterico z najvišjimi deleži sestavlja nekoliko nena-
vadna skupina mestnih območij, in sicer Šmarje pri Jelšah, Sežana, Štore,
Portorož, Kranjska Gora in z daleč najvišjim, več kot tretjinskim, deležem
Piran (33,9 %). Tudi to kaže na to, da ne gre za homogeno kategorijo, v ka-
tero padejo tako starostniki kot drugi, ki ne živijo v družinskih skupnostih
(razne oblike institucionalnega bivanja).
V skupino mestnih območij z najmanjšimi deleži sodijo Železniki z
11,4 %, sledijo Žiri, Šenčur, Miren, Brezovica pri Ljubljani in Turnišče, vsa
z manj kot 15 odstotki kategorije »Drugo, neznano«. Tudi v tem primeru
težko najdemo neke skupne poteze, ki bi lahko razkrile dejavnike, ki vpli-
vajo na tako nizko zastopanost te kategorije v teh naseljih.
Državljanstvo in začasno bivajoči slovenski državljani
Po deležu tujih državljanov in državljank se slovenska mestna območja
močno razlikujejo med seboj. Te razlike so precej večje pri moških, saj ti
med prebivalci s tujim državljanstvom močno prevladujejo. Deleži moških
prebivalcev s tujim državljanstvom so se gibali v razponu od 0,6 % v Bel-
tincih do 24,2 v Sežani (Slika 44). Skoraj četrtinski delež je bil verjetno do
določene mere povezan s tujimi delavci sicer zdaj že propadlega gradbene-
ga podjetja Kraški zidar, vendar pa ni nepomembna tudi bližina državne
meje z Italijo, saj je bil tudi delež tujih državljank v Sežani najvišji med vse-
mi mestnimi območji (Slika 45). Pri ženskah so bili sicer deleži precej manj-
ši kot pri moških in so se gibali v razponu od 0,4 % v Beltincih in Žireh do
8,0 % v Sežani. V tej je bilo tako med 5.531 prebivalci kar 910 tujih državlja-
nov in državljank, kar je približno šestina.
Od ostalih mestnih območij je po deležu tujih državljanov (moških)
navzgor močno odstopal še delež v Šoštanju, a je bil že manjši od petine, pri
ženskah pa je s 4,0 % delež sodil šele na 21. mesto. Visok delež pri moških
je bil torej verjetno povezan z delovnimi mesti v rudniku v bližnjem Ve-
lenju, kjer pa, zanimivo, delež tujih državljanov sploh ni posebej izstopal.
Manjša deleža od tega sta bila tako med vsemi velikmi mesti le še v Mari-
boru in Kranju.
Največji delež tujih državljanov (moških) je bil v velikih mestih v Ko-
pru in je bil s 15,5 % med vsemi mestnimi območji tretji največji. Tudi pri
ženskah je bil v Kopru delež precej večji kot v drugih velikih mestih, a je
Ob koncu podpoglavja še nekaj besed o kategoriji »Drugo, neznano«
– sem so razvrščeni vsi, ki jih tako ali drugače ni v osnovnih tipih družin. V
Sloveniji je v to kategorijo spadalo 18,6 % vseh prebivalcev. Dejansko bi lah-
ko rekli, da je to najbolj mestna kategorija, saj je bila razlika med povpreč-
nim deležem mestnih v primerjavi z nemestnimi naselji kar 7,6 odstotnih
točk v korist mestnih. Šesterico z najvišjimi deleži sestavlja nekoliko nena-
vadna skupina mestnih območij, in sicer Šmarje pri Jelšah, Sežana, Štore,
Portorož, Kranjska Gora in z daleč najvišjim, več kot tretjinskim, deležem
Piran (33,9 %). Tudi to kaže na to, da ne gre za homogeno kategorijo, v ka-
tero padejo tako starostniki kot drugi, ki ne živijo v družinskih skupnostih
(razne oblike institucionalnega bivanja).
V skupino mestnih območij z najmanjšimi deleži sodijo Železniki z
11,4 %, sledijo Žiri, Šenčur, Miren, Brezovica pri Ljubljani in Turnišče, vsa
z manj kot 15 odstotki kategorije »Drugo, neznano«. Tudi v tem primeru
težko najdemo neke skupne poteze, ki bi lahko razkrile dejavnike, ki vpli-
vajo na tako nizko zastopanost te kategorije v teh naseljih.
Državljanstvo in začasno bivajoči slovenski državljani
Po deležu tujih državljanov in državljank se slovenska mestna območja
močno razlikujejo med seboj. Te razlike so precej večje pri moških, saj ti
med prebivalci s tujim državljanstvom močno prevladujejo. Deleži moških
prebivalcev s tujim državljanstvom so se gibali v razponu od 0,6 % v Bel-
tincih do 24,2 v Sežani (Slika 44). Skoraj četrtinski delež je bil verjetno do
določene mere povezan s tujimi delavci sicer zdaj že propadlega gradbene-
ga podjetja Kraški zidar, vendar pa ni nepomembna tudi bližina državne
meje z Italijo, saj je bil tudi delež tujih državljank v Sežani najvišji med vse-
mi mestnimi območji (Slika 45). Pri ženskah so bili sicer deleži precej manj-
ši kot pri moških in so se gibali v razponu od 0,4 % v Beltincih in Žireh do
8,0 % v Sežani. V tej je bilo tako med 5.531 prebivalci kar 910 tujih državlja-
nov in državljank, kar je približno šestina.
Od ostalih mestnih območij je po deležu tujih državljanov (moških)
navzgor močno odstopal še delež v Šoštanju, a je bil že manjši od petine, pri
ženskah pa je s 4,0 % delež sodil šele na 21. mesto. Visok delež pri moških
je bil torej verjetno povezan z delovnimi mesti v rudniku v bližnjem Ve-
lenju, kjer pa, zanimivo, delež tujih državljanov sploh ni posebej izstopal.
Manjša deleža od tega sta bila tako med vsemi velikmi mesti le še v Mari-
boru in Kranju.
Največji delež tujih državljanov (moških) je bil v velikih mestih v Ko-
pru in je bil s 15,5 % med vsemi mestnimi območji tretji največji. Tudi pri
ženskah je bil v Kopru delež precej večji kot v drugih velikih mestih, a je
