Page 141 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 141
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 141
Zakonci z otroki imajo največje deleže in tudi tu so razlike med mestni-
mi območji sorazmerno velike, absolutno pa seveda največje. Pri moških je
razlika med najvišjim in najnižjim deležem znašala kar 38,3 odstotne toč-
ke, tako da so se deleži moških, ki živijo v družinah zakoncev z otroki, gi-
bali med dobro četrtino in skoraj dvema tretjinama. Povprečni delež za me-
stna območja skupaj je bil pri ženskah za približno šest odstotnih točk nižji
kot pri moških. To gre pripisati nesorazmerju med moškimi in ženskami v
višjih starostnih razredih, ki je izrazito v korist žensk, zaradi česar je tudi
število žensk, od katerega se računa delež, večje. Razlika v povprečnem de-
ležu za vsa mestna območja skupaj in deležem vseh drugih naselij skupaj je
kar 10 odstotnih točk pri moških in še za spoznanje več pri ženskah. Tu pa
razlog lahko iščemo v večjem tradicionalizmu podeželja, kjer je zakonska
zveza še vedno više na lestvici vrednot in kjer so tudi mehanizmi družbene-
ga nadzora močnejši kot v mestih. Mestna območja, v katerih so bili deleži,
večji od polovice, so Beltinci, Brezovica pri Ljubljani, Šenčur, Miren, Nak-
lo, Žiri, Vipava, Železniki in Turnišče, kjer je bil med vsemi najvišji (59,2 %
prebivalcev, ki živijo v družinah zakoncev z otroki). Med njimi ni naselij z
izrazito mestnimi značilnostmi.
Na drugi strani je s komaj četrtinskim deležem prebivalcev iz družin
zakoncev z otroki Piran. Nekaj večji so bili deleži v Črni na Koroškem,
Kranjski Gori, Mežici, Ravnah na Koroškem in Mariboru. Po eni strani
torej naselja, pri katerih lahko govorimo o stari mestni tradiciji in tudi več-
jem številu prebivalstva, na drugi pa manjša naselja, a povezana z rudar-
stvom in industrijo oziroma v primeru Kranjske Gore s turizmom. Velika
zastopanost koroških mestnih območij je povezana s tradicionalno manjšo
poročnostjo tega območja oziroma, kot je zapisala Šircljeva v monografiji o
rodnosti v Sloveniji od 18. do 21. stoletja (Šircelj, 2006, 270), so se razlike
v deležu otrok, rojenih zunaj zakonske skupnosti, med različnimi območji
Slovenije ohranile vse do danes. Kot območje z visoko zunajzakonsko rod-
nostjo izpostavi območje na vzhodu med avstrijsko in hrvaško mejo (gre
v glavnem za Podravje in del Pomurja na desnem bregu Mure). Poleg naš-
tetih koroških mestnih območij prvo peterico po deležu zunajzakonskih
partnerjev z otroki sestavljata še Dravograd in Radlje ob Dravi.
Prav pri zunajzakonskih partnerjih so razlike med mestnimi območji z
najnižjimi in najvišjimi deleži sorazmerno največje. Pri tistih brez otrok je
razmerje kar 1 : 7, pri tistih z otroki pa tudi skoraj 1 : 5, a je v tem drugem
primeru to podobno razmerje kot pri kategoriji »Drugo, neznano«. Naj-
nižji je bil delež članov družin zunajzakonskih partnerjev z otroki v Met-
liki, z zgolj 3,8 %, pod petimi odstotki pa so bili še deleži v Vipavi, Ilirski
Bistrici in Lendavi. Zanimivo je, da so imeli od velikih mest Kranj, Ce-
Zakonci z otroki imajo največje deleže in tudi tu so razlike med mestni-
mi območji sorazmerno velike, absolutno pa seveda največje. Pri moških je
razlika med najvišjim in najnižjim deležem znašala kar 38,3 odstotne toč-
ke, tako da so se deleži moških, ki živijo v družinah zakoncev z otroki, gi-
bali med dobro četrtino in skoraj dvema tretjinama. Povprečni delež za me-
stna območja skupaj je bil pri ženskah za približno šest odstotnih točk nižji
kot pri moških. To gre pripisati nesorazmerju med moškimi in ženskami v
višjih starostnih razredih, ki je izrazito v korist žensk, zaradi česar je tudi
število žensk, od katerega se računa delež, večje. Razlika v povprečnem de-
ležu za vsa mestna območja skupaj in deležem vseh drugih naselij skupaj je
kar 10 odstotnih točk pri moških in še za spoznanje več pri ženskah. Tu pa
razlog lahko iščemo v večjem tradicionalizmu podeželja, kjer je zakonska
zveza še vedno više na lestvici vrednot in kjer so tudi mehanizmi družbene-
ga nadzora močnejši kot v mestih. Mestna območja, v katerih so bili deleži,
večji od polovice, so Beltinci, Brezovica pri Ljubljani, Šenčur, Miren, Nak-
lo, Žiri, Vipava, Železniki in Turnišče, kjer je bil med vsemi najvišji (59,2 %
prebivalcev, ki živijo v družinah zakoncev z otroki). Med njimi ni naselij z
izrazito mestnimi značilnostmi.
Na drugi strani je s komaj četrtinskim deležem prebivalcev iz družin
zakoncev z otroki Piran. Nekaj večji so bili deleži v Črni na Koroškem,
Kranjski Gori, Mežici, Ravnah na Koroškem in Mariboru. Po eni strani
torej naselja, pri katerih lahko govorimo o stari mestni tradiciji in tudi več-
jem številu prebivalstva, na drugi pa manjša naselja, a povezana z rudar-
stvom in industrijo oziroma v primeru Kranjske Gore s turizmom. Velika
zastopanost koroških mestnih območij je povezana s tradicionalno manjšo
poročnostjo tega območja oziroma, kot je zapisala Šircljeva v monografiji o
rodnosti v Sloveniji od 18. do 21. stoletja (Šircelj, 2006, 270), so se razlike
v deležu otrok, rojenih zunaj zakonske skupnosti, med različnimi območji
Slovenije ohranile vse do danes. Kot območje z visoko zunajzakonsko rod-
nostjo izpostavi območje na vzhodu med avstrijsko in hrvaško mejo (gre
v glavnem za Podravje in del Pomurja na desnem bregu Mure). Poleg naš-
tetih koroških mestnih območij prvo peterico po deležu zunajzakonskih
partnerjev z otroki sestavljata še Dravograd in Radlje ob Dravi.
Prav pri zunajzakonskih partnerjih so razlike med mestnimi območji z
najnižjimi in najvišjimi deleži sorazmerno največje. Pri tistih brez otrok je
razmerje kar 1 : 7, pri tistih z otroki pa tudi skoraj 1 : 5, a je v tem drugem
primeru to podobno razmerje kot pri kategoriji »Drugo, neznano«. Naj-
nižji je bil delež članov družin zunajzakonskih partnerjev z otroki v Met-
liki, z zgolj 3,8 %, pod petimi odstotki pa so bili še deleži v Vipavi, Ilirski
Bistrici in Lendavi. Zanimivo je, da so imeli od velikih mest Kranj, Ce-
