Page 18 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 18
Mestno prebivalstvo Slovenije
Mestno prebivalstvo in demografski procesi v naših mestih niso pogost
predmet raziskovanja, predvsem pa ne, če imamo v mislih mestno prebival-
stvo nasploh in prebivalstvo vseh slovenskih mest(nih območij). Namen
raziskave, katere rezultate podajamo v tem delu, je bil zapolniti to vrzel v
sistematičnem preučevanju mestnega prebivalstva Slovenije. Raziskava je
bila usmerjena v iskanje odgovorov na naslednja vprašanja:
• kaj je mestno prebivalstvo Slovenije,
• po katerih značilnostih se to prebivalstvo razlikuje od ostalega pre-
bivalstva Slovenije,
• kakšne so glavne značilnosti slovenskega mestnega prebivalstva,
• kako se po prebivalstvenih značilnostih razlikujejo slovenska mes-
ta,
• kateri procesi, povezani z gibanji prebivalstva in njegovim obnav-
18 ljanjem, so razvidni iz razpoložljivih statističnih podatkov,
• kako ti procesi spreminjajo strukturo mestnega prebivalstva.
(Ne)opredeljenost mestnega prebivalstva Slovenije
Vprašanje opredelitve mest je vse prej kot dokončno razrešeno in odgovo-
ri nanj vse prej kot enostavni. Še posebej to velja za Slovenijo. Imamo sicer
čisto uporabno opredelitev Statističnega urada RS, ki določa, katera naselja
sodijo med mesta oziroma sestavljajo mestna območja. Vendar je ta uporab-
nost bolj tehnična kot vsebinska. Zaradi posebnosti pri tem, kako je v Slo-
veniji potekala urbanizacija in kakšen naselbinski sistem se je pri nas raz-
vil, je v vsebinskem smislu težko jasno razmejiti mestna naselja od drugih,
ki to niso. Hagget pravi, da je najpreprostejša opredelitev mesta, ki si jo lah-
ko izmislimo, da je to veliko število prebivalcev, ki živijo skupaj zelo na go-
sto (Haggett, 1983). Njegov prvi poudarek je ne toliko na velikosti kot na
gostoti. V Sloveniji pa ne velikih naselij ne velikih gostot poseljenosti sko-
raj ne poznamo. Slovenija se je v večjem obsegu začela industrializirati šele
po prvi svetovni vojni, bolj pospešeno pa šele po drugi. To pa je že čas, ko
se je tudi mobilnost prebivalstva začela izboljševati in so imeli zaposleni
možnost na delo prihajati iz vse bolj oddaljenih krajev. Poleg tega industrij-
ski razvoj v Sloveniji ni bil tak, da bi potrebe po delovni sili naglo rasle in
povzročale močno osredotočenje prebivalstva okrog velikih industrijskih
obratov. Dokler je bilo ozemlje današnje Slovenije v okviru Habsburške
monarhije, so bila vsa pomembnejša hitro rastoča industrijska središča zu-
naj ozemlja današnje Slovenije. Najhitreje rastoče mesto v obdobju od za-
četka merkantilizma do prve svetovne vojne je bil prav gotovo Trst. Zaradi
svoje prometno-pomorske vloge se je razvil v, kot bi danes rekli, multikul-
Mestno prebivalstvo in demografski procesi v naših mestih niso pogost
predmet raziskovanja, predvsem pa ne, če imamo v mislih mestno prebival-
stvo nasploh in prebivalstvo vseh slovenskih mest(nih območij). Namen
raziskave, katere rezultate podajamo v tem delu, je bil zapolniti to vrzel v
sistematičnem preučevanju mestnega prebivalstva Slovenije. Raziskava je
bila usmerjena v iskanje odgovorov na naslednja vprašanja:
• kaj je mestno prebivalstvo Slovenije,
• po katerih značilnostih se to prebivalstvo razlikuje od ostalega pre-
bivalstva Slovenije,
• kakšne so glavne značilnosti slovenskega mestnega prebivalstva,
• kako se po prebivalstvenih značilnostih razlikujejo slovenska mes-
ta,
• kateri procesi, povezani z gibanji prebivalstva in njegovim obnav-
18 ljanjem, so razvidni iz razpoložljivih statističnih podatkov,
• kako ti procesi spreminjajo strukturo mestnega prebivalstva.
(Ne)opredeljenost mestnega prebivalstva Slovenije
Vprašanje opredelitve mest je vse prej kot dokončno razrešeno in odgovo-
ri nanj vse prej kot enostavni. Še posebej to velja za Slovenijo. Imamo sicer
čisto uporabno opredelitev Statističnega urada RS, ki določa, katera naselja
sodijo med mesta oziroma sestavljajo mestna območja. Vendar je ta uporab-
nost bolj tehnična kot vsebinska. Zaradi posebnosti pri tem, kako je v Slo-
veniji potekala urbanizacija in kakšen naselbinski sistem se je pri nas raz-
vil, je v vsebinskem smislu težko jasno razmejiti mestna naselja od drugih,
ki to niso. Hagget pravi, da je najpreprostejša opredelitev mesta, ki si jo lah-
ko izmislimo, da je to veliko število prebivalcev, ki živijo skupaj zelo na go-
sto (Haggett, 1983). Njegov prvi poudarek je ne toliko na velikosti kot na
gostoti. V Sloveniji pa ne velikih naselij ne velikih gostot poseljenosti sko-
raj ne poznamo. Slovenija se je v večjem obsegu začela industrializirati šele
po prvi svetovni vojni, bolj pospešeno pa šele po drugi. To pa je že čas, ko
se je tudi mobilnost prebivalstva začela izboljševati in so imeli zaposleni
možnost na delo prihajati iz vse bolj oddaljenih krajev. Poleg tega industrij-
ski razvoj v Sloveniji ni bil tak, da bi potrebe po delovni sili naglo rasle in
povzročale močno osredotočenje prebivalstva okrog velikih industrijskih
obratov. Dokler je bilo ozemlje današnje Slovenije v okviru Habsburške
monarhije, so bila vsa pomembnejša hitro rastoča industrijska središča zu-
naj ozemlja današnje Slovenije. Najhitreje rastoče mesto v obdobju od za-
četka merkantilizma do prve svetovne vojne je bil prav gotovo Trst. Zaradi
svoje prometno-pomorske vloge se je razvil v, kot bi danes rekli, multikul-
